1-2. (a) Baapostola ba Jesu ba bararo ba ile ba laelwa gore ba dire’ng, gona ba ile ba arabela bjang? (b) Re tlo ithuta’ng sehlogong se?

KA MORAGO ga gore go ketekwe Paseka ya 32 C.E., baapostola ba Jesu e lego Petro, Jakobo le Johane ba ile ba bona pono yeo e makatšago. Jesu o ile a fetoga ponagalo ge a be a na le bona thabeng e kgolo, mohlomongwe thaba yeo e be e la ya Herimone. Beibele e re: “Sefahlego sa gagwe sa taga bjalo ka letšatši gomme diaparo tša gagwe tša ka ntle tša phadima bjalo ka seetša.” (Mat. 17:1-4) Ge pono yeo e be e le kgauswi le go fela, ba ile ba kwa Modimo a re: “Yo ke Morwa wa ka yo a rategago, yo ke kgahlwago ke yena; le mo theetšeng.” (Mat. 17:5) Baapostola bao ba bararo ba ile ba kgonthišetša gore ba theetša Jesu bophelong bja bona ka moka. Le rena re nyaka go ekiša mohlala wa bona.

² Sehlogong se se fetilego re ithutile gore go theetša Jesu go bolela go tlogela go dira dilo tše itšego. Sehlogong se re tlo ithuta dilo tše pedi tšeo Jesu a rego re swanetše go di dira.

3. Go ya ka Mateo 7:13, 14, re swanetše go dira’ng?

³ Bala Mateo 7:13, 14. Jesu o ile a bolela ka ditsela tše pedi tšeo di sa swanego, e lego tsela e “tshesane” le tsela e “petleke.” Ga go na tsela ya boraro. Re swanetše go ikgethela gore re nyaka go sepela ka tsela efe. Ye ke phetho e bohlokwa yeo re swanetšego go e dira,​—ka gobane e tla re thuša gore re hwetše bophelo bjo bo sa felego.

4. O ka hlalosa tsela e “petleke” bjang?

 ⁴ Re swanetše go tseba phapano magareng ga ditsela tše tše pedi. Batho ba bantši ba rata tsela e “petleke” ka gobane go bonolo go sepela ka yona. Sa go nyamiša ke gore batho ba bantši bao ba sepelago ka tsela yeo ba dira dilo tšeo di dirwago ke batho bao ba ba šetšego morago. Ga ba kgone go lemoga gore Sathane Diabolo ke yena a dirago gore ba sepele ka tsela yeo, le gore mafelelong ba tlo fedišwa.​—1 Bakor. 6:9, 10; 1 Joh. 5:19.

5. Batho ba bangwe ba ile ba dira’ng gore ba hwetše tsela e “tshesane” le gore ba thome go sepela go yona?

⁵ Tsela e nngwe yeo Jesu a ilego a bolela ka yona ke tsela e “tshesane” yeo e fapanago kgole le tsela e “petleke.” Le gona Jesu o ile a re ke ba sego kae feela bao ba e hwetšago. Ka baka la’ng? Ka gobane go temana 15, Jesu o ile a lemoša balatedi ba gagwe ka baporofeta ba maaka. (Mat. 7:15) Batho ba bantši ba re go na le madumedi a mantši kudu e bile a mantši a ona a ipolela gore a ruta nnete. Batho ba bantši ba gakanegile ka gobane go na le madumedi a mantši e bile ga ba dire maiteko a gore ba nyake tsela yeo e išago bophelong bjo bo sa felego. Eupša ba ka kgona go hwetša tsela yeo. Jesu o itše: “Ge e ba le dula lentšung la ka, gona le barutiwa ba ka e le ka kgonthe, le tla tseba therešo gomme therešo e tla le lokolla.” (Joh. 8:31, 32) Sa go thabiša ke gore wena ga se wa ka wa latela lešaba, eupša o ile wa tsoma therešo. O ile wa ithuta Lentšu la Modimo ka mo go tseneletšego gomme wa kwa gore o nyaka gore o dire eng, wa ithuta le ka dilo tšeo Jesu a re rutilego tšona gomme wa di dira. Go dilo tšeo o ithutilego tšona, o ithutile gore Jehofa ga a nyake re theetša dithuto tša bodumedi bja maaka, tša go swana le go keteka matšatši a maikhutšo le tše dingwe. O ithutile le gore go ka no se be bonolo go tlogela go dira dilo tšeo Jehofa a go laelago gore o di tlogele le go tlogela dilo tšeo o tlwaetšego go di dira. (Mat. 10:34-36) Mohlomongwe go be go se bonolo gore o fetoše bophelo bja gago. Eupša o ile wa leka ka thata gore o bo fetoše ka gobane o rata Tatago wa legodimong e bile o nyaka go mo thabiša. O thabile kudu ka gobane o kgonne go dira diphetogo tšeo!​—Die. 27:11.

6. Go ya ka Psalme 119:9, 10, 45, le 133, re ka thušwa ke’ng gore re dule re sepela tseleng e tshesane?

⁶ Ka ge ga bjale re sepela tseleng e tshesane, re ka thušwa ke’ng gore re dule re sepela go yona? Nagana ka mohlala wo o latelago. Dinageng tše dingwe go na le ditšhipi tšeo di lego kgauswi le tsela e tshesane yeo e lego thabeng. Ditšhipi tšeo di thuša mootledi gore a šireletšege le gore koloi ya gagwe e se ke ya tšwa tseleng ge a otlela. Ga se baotledi ba bantši bao ba ka bolelago gore ditšhipi tšeo di ka bea maphelo a bona kotsing. Melao ya Jehofa yeo e le go ka Beibeleng e swana le ditšhipi tšeo. E re thuša gore re dule re sepela tseleng e tshesane.​—Bala Psalme 119:9, 10, 45, 133.

7. Bafsa ba swanetše go lebelela tsela e tshesane bjang?

⁷ Bafsa, na ka dinako tše dingwe le fela le ikwa eka le ka se kgone go dira dilo tšeo Jehofa a le laelago gore le di dire? Se ke seo Sathane a nyakago gore le se nagane. O nyaka gore o dire dilo tšeo di dirwago ke batho bao ba sepelago tseleng e petleke ka gobane ba bonagala e ka ba thabile. A ka diriša batho bao o tsenago le bona sekolo goba dilo tšeo o di bonago Inthaneteng gore o bone eka  o fetwa ke dilo. Sathane o nyaka gore o nagane gore melao ya Jehofa e dira gore o se ipshine ka bophelo. * Ka gona gopola gore Sathane ga a nyake gore batho bao ba sepelago tseleng ya gagwe ba tsebe gore tsela yeo e ba iša kae. Eupša Jehofa yena o go botša gore ge o sepela ka tsela ya gagwe mafelelo e tla ba afe.​—Ps. 37:29; Jes. 35:5, 6; 65:21-23

8. Bafsa ba ka ithuta’ng mohlaleng wa Olaf?

⁸ Phihlelo ya ngwanabo rena wa mofsa yoo a bitšwago Olaf * e ka go ruta’ng? Bafsa bao a bego a tsena le bona ka klaseng ba be ba mo gapeletša gore a dire thobalano. Ge a be a ba botša gore ke yena Hlatse ya Jehofa le gore o phela ka melao ya Modimo, banenyana ba bangwe ba ile ba mo gapeletša le go feta gore a robale le bona. Eupša Olaf o ile a dula a botegela Jehofa. E be e se la mathomo  a kopana le teko. Olaf o re: “Barutiši ba ka ba be ba nyaka gore ke ye yunibesithi e le gore batho ba tle ba ntlhomphe. Ba ile ba mpotša gore ge nka se ye yunibesithi, nka se atlege bophelong.” Olaf o ile a thušwa ke eng gore a fenye diteko tšeo? O re: “Ke ile ka gwerana le batho ba ka phuthegong le go dula ke na le bona. Ba ile ba ba bjalo ka lapa la gešo. Le gona ke ile ka thoma go ithuta Beibele ka mo go tseneletšego. Nako le nako ge ke be ke ithuta Beibele ka mo go tseneletšego ke be ke kgodišega gore ke hweditše nnete. Mafelelong ke ile ka ikemišetša go hlankela Jehofa.”

9. Batho bao ba nyakago go dula ba sepela tseleng e tshesane ba swanetše go dira’ng?

⁹ Sathane o nyaka gore o tlogele go sepela ka tsela yeo e išago bophelong bjo bo sa felego. Eupša o nyaka gore o sepele le batho ba bantši bao ba sepelago tseleng e petleke yeo e “išago tshenyegong.” (Mat. 7:13) Ge e ba re theetša seo Jesu a re rutago sona, re tlo sepela tseleng e tshesane le go tshepa gore e re iša bophelong bjo bo sa felego. Ga bjale ga re ithuteng ka selo se sengwe seo Jesu a itšego re swanetše go se dira.

10. Go ya ka Mateo 5:23, 24, Jesu o itše re swanetše go dira’ng?

¹⁰ Bala Mateo 5:23, 24. Jesu o ile a botša Bajuda bao ba bego ba mo theeditše selo se sengwe se bohlokwa kudu. Nagana ka motho yoo a lego tempeleng e bile a nyaka go fa moperisita phoofolo ya go dira sehlabelo. Ge motho yoo a ka gopola gore o kgopišitše ngwanabo, o be a swanetše go tlogela sehlabelo seo gomme a ‘gomele morago.’ Ka baka la’ng? Ka gobane go na le selo se bohlokwa seo a bego a swanetše go se dira pele a ka fa Jehofa mpho ya gagwe. Jesu o ile a bolela ka mo go kwagalago gore re swanetše go ‘thoma ka go dira khutšo le bana babo rena.’

11. Hlalosa gore Jakobo o ile a dira maiteko afe gore a dire khutšo le Esau.

¹¹ Re ka ithuta dithuto tše bohlokwa mabapi le go dira khutšo le ba bangwe ka gore re lebelele mohlala wa mopatriareka Jakobo. Ka morago ga gore Jakobo a fetše mengwaga e ka bago e 20 a tlogile ga gabo, Modimo o ile a romela morongwa gore a mmotše gore a boele morago. (Gen. 31:11, 13, 38) Eupša go be go na le bothata. Mogolwagwe Esau o be a nyaka go mmolaya. (Gen. 27:41) Jakobo o be a ‘boifa kudu e bile a tshwenyegile.’ Mohlomongwe o be a nagana gore mogolwagwe o sa mo swaretše sekgopi. (Gen. 32:7) Jakobo o ile a dira’ng gore a dire khutšo le mogolwagwe? O ile a rapela Jehofa go tšwa pelong ka bothata bjoo. Ke moka a romela Esau mpho. (Gen. 32:9-15) Ka morago ga gore bana ba ba motho ba kopane, Jakobo o ile a bontšha gore o hlompha Esau ka gore a iname pele ga gagwe ka makga a šupa. Ka ge Jakobo a be a ikokobeditše e bile a hlompha mogolwagwe, o ile a dira khutšo le yena.—Gen. 33:3, 4.

12. Re ithuta’ng mohlaleng wa Jakobo?

¹² Re ithuta thuto e bohlokwa ya kamoo Jakobo a ilego a kopana le Esau le go boledišana le yena. Jakobo o ile a bontšha gore o ikokobeditše gomme a kgopela Jehofa gore a mo thuše. Ke moka o ile a diriša seo a ilego a se rapelela ka gore a dire sohle seo a ka se kgonago gore a ye a dire khutšo le mogolwagwe. Ge a be a kopana le mogolwagwe, Jakobo ga se a leka go bontšha gore ke mang yo a nago le phošo le gore ke mang yo a se nago phošo. Selo se bohlokwa go Jakobo ke gore o be a nyaka go dira khutšo le mogolwagwe. Re ka ekiša mohlala wa Jakobo bjang?

13-14. Re swanetše go dira’ng ge e ba re kgopišitše ngwanabo rena goba kgaetšedi?

¹³ Rena bao re sepelago tseleng yeo e išago bophelong bjo bo sa felego, re nyaka go dula re dira khutšo le bana babo rena le dikgaetšedi. (Baroma 12:18) Re ka dira’ng ge e ba re lemoga gore re kgopišitše bana babo rena le dikgaetšedi? Go swana le Jakobo, re swanetše go rapela Jehofa go tšwa pelong. Re ka mo kgopela gore a re thuše gore re dire khutšo le ngwanabo rena goba kgaetšedi.

¹⁴ Le gona re swanetše go itlhahloba. Re ka ipotšiša dipotšišo tša go swana le tše: ‘Na ke ikemišeditše go amogela gore ke na le phošo, ke kgopele tshwarelo gomme ke dire khutšo? Jehofa le Jesu ba tla ikwa bjang ge e ba ke e ba wa mathomo wa go yo dira khutšo le ngwanešo goba kgaetšedi?’ Dikarabo tša rena di tlo re thuša gore re theetše seo Jesu a se rutago, re ikokobetše gomme re be ba mathomo go ya go ngwanabo rena goba kgaetšedi gore re ye re dire khutšo. Ge re dira bjalo re tla ba re ekiša mohlala wa Jakobo.

15. Go diriša molao wa motheo woo o lego go Baefeso 4:2, 3 go ka re thuša bjang gore re dire khutšo le bana babo rena le dikgaetšedi?

¹⁵ E no nagana gore go be go tla ba go diregile’ng ge nkabe Jakobo a ile a botša mogolwagwe gore ke mang yo a nago le phošo, le gore ke mang yo a se nago phošo! Seo nkabe se ile sa baka mathata a magolo. Ge e ba re ile go lokiša ditaba le bana babo rena re swanetše go ikokobetša. (Bala Baefeso 4:2, 3.) Diema 18:19 e re: “Ngwanabo motho yo a senyetšwago o tiile go feta sebo; go na le dikgang tšeo di etšago dikgoro tša ntlo ya sebo.” Ge e ba re ikokobeditše e bile re kgopela tshwarelo go motho yoo re mo kgopišitšego, seo se ka mo thuša gore a dire khutšo le rena.

16. Re swanetše go nagana ka’ng, gona ka baka la’ng?

¹⁶ Re swanetše go naganišiša gore re tlo reng go ngwanabo rena le gore re tlo bolela seo bjang. Ge re naganišišitše re swanetše go ya go ngwanabo rena yoo re mo kgopišitšego gomme re mo thuše gore a boele a be le segwera se sebotse le rena. Mathomong a ka bolela dilo tšeo di ka re kgopišago, le gona go ka ba bonolo gore re kgopišege goba re nyake go ikemelela. Eupša na seo se tla dira gore re be le khutšo. Aowa. Gopola gore selo se bohlokwa ke gore o dire khutšo le ngwaneno goba kgaetšedi e sego gore o nyake go tseba gore ke mang yo a nago le phošo le  gore ke mang yo a se nago phošo.​—1 Bakor. 6:7.

17. O ka ithuta’ng mohlaleng wa Gilbert?

¹⁷ Ngwanabo rena Gilbert o ile a šoma ka thata gore a dire khutšo le ba bangwe. O re: “Nna le morwedi wa ka re be re sa kwane. Ke feditše mengwaga yeo e ka bago e mebedi gore ke lokiše ditaba le yena gore re phedišane ka khutšo.” Gilbert o ile a dira’ng? O re: “Pele ke boledišana le morwedi wa ka, ke be ke thoma ka go rapela Jehofa gomme ka nagana gore ke tlo mo araba bjang ge a ka bolela le nna ka tsela yeo e ka nkwešago bohloko. Ke be ke swanetše go dula ke ikemišeditše go mo lebalela. Ke ithutile gore ga se ka swanela go dula ke ikemelela le gore ke swanetše go dira khutšo.” Mafelelo e bile afe? Gilbert o re: “Ga bjale ke na le khutšo ya monagano ka gobane nna le morwedi wa ka le ba bangwe ka lapeng re phedišana ka khutšo.”

18-19. Re swanetše go ikemišetša go dira’ng ge e ba re kgopišitše Mokristegotee le rena, gona ka baka la’ng?

¹⁸ O swanetše go ikemišetša go dira’ng ge e ba o lemoga gore o kgopišitše Mokriste gotee le wena? Latela keletšo ya Jesu ya gore o dire khutšo le ngwaneno. Botša Jehofa ka bothata bjoo, gomme o mo kgopele gore a go fe moya wa gagwe o mokgethwa gore o go thuše go dira khutšo le Mokristegotee le wena. Ge o ka dira bjalo o tlo thaba, le gona o tlo ba o bontšha gore o theetša Jesu.​—Mat. 5:9.

¹⁹ Re thabišwa ke gore Jehofa o re hlahla a diriša “hlogo ya phuthego” e lego Jesu Kriste. (Baef. 5:23) Eka ka moka ga rena re ka dula re ikemišeditše ‘go mo theetša’ go swana le moapostola Petro, moapostola Jakobo le moapostola Johane. (Mat. 17:5) Re ithutile gore ge e ba re dira khutšo le Bakristegotee le rena bao re ba kgopišitšego re tla be re theetša Jesu. Ge re ka dira bjalo e bile re sepela tseleng e tshesane yeo e re išago bophelong, Modimo o tlo re šegofatša kudu gona bjale le nakong e tlago.