Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 2

Okwa na munańango a Yesu

Okwa na munańango a Yesu

“Yakobo, mūt’a Loba na ńa Sango Yesu Kristo.”—YAK. 1:1.

MWENGE 88 Lee̱le̱ mba mangea mo̱ngo̱

EBONGOLO *

1. Ne̱ni mbia ma Yakobo mu tano̱ e?

 YAKOBO, ńena nu ta munańango a Yesu a kokedi nde o mbia mwena mu ta ngińa o mbad’a mudī. * Bayedi bao Yose̱f na Maria, ba ta ba to̱ndo̱ Yehova jita, ba boledi pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Yakobo a ta pe̱ a be̱ne̱ bonam bope̱pe̱, munańango ao ńa mutudu nde a ta angame̱n be̱ Mesia. E se̱ edube ende̱ne̱ Yakobo a tano̱ a be̱ne̱ o be̱ elong’a mu mbia e!

Niponda ńe̱se̱ Yakobo a kokedino̱ na munańango ao ńa mutudu Yesu, oko o bia mo̱ bwam (Ombwa dongo 2)

2. Njika njo̱m Yakobo a tano̱ a be̱ne̱ o bola munańango ao ńa mutudu edube e?

2 Yakobo a ta a be̱ne̱ njo̱m jita o bola munańango ao ńa mutudu edube. (Mat. 13:55) K’eyembilan, ponda Yesu a tano̱ a be̱ne̱ 12 mbu, a ta a bia Betiledi bwam kańena a ńakisane̱ balēdi bande̱ne̱ o Yerusalem. (Lukas 2:46, 47) Yen ebe Yakobo a boli ebol’a kapinta na Yesu, ye so̱ te̱ nika ke̱ a ta so̱ a bia munańango ao bwambwam. Nathan H. Knorr a ta be̱ a kwala ná: “O mabola te̱ ebolo na moto, o mokwa bia mo̱ bwam.” * Ye̱ke̱i te̱ Yakobo a maki pe̱ ná “Yesu a ta a to̱ndo̱ o dibie̱ na o bońaki na o ndedi oboso ba Loba na bato.” (Lukas 2:52) Moto a wusa so̱ jo̱nge̱le̱ ná Yakobo a ta mō̱ ńa bokwedi ba Yesu baboso. Nde seto̱ nika nde mambo ma tombino̱.

3. Ne̱ni Yakobo a die̱le̱no̱ mo̱me̱ne̱ ponda Yesu a botedino̱ ebol’ao ya dikalo e?

3 O pond’ebol’a dikalo la Yesu o wase, Yakobo a si timbi mō̱ ńa bokwedi bao. (Yohane 7:3-5) Yen ebe mo̱ pe̱ a ta mō̱ ńa belongi ba mbia ma Yesu bena ba ta bo̱nge̱le̱ ná “a maboa jou.” (Marko 3:21) Nde to̱ lambo di si malee̱ pe̱ to̱ ná Yakobo a ta na ńango abu Maria ponda Yesu a bwabe̱no̱ o ebongo a konjo.—Yohane 19:25-27.

4. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

4 Yakobo a timbi dube̱ Yesu, a timba pe̱ elong’a mweńa ya mwemba ma kriste̱n. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea belēdi beba Yakobo eno̱ ná okwe̱le̱ biso̱: (1) ońola nje jangame̱nno̱ benga lee̱le̱ sibise̱ la ńolo na (2) ne̱ni jeno̱ ná di be̱ balēdi ba bwam.

BENGA LEE̱LE̱ SIBISE̱ LA ŃOLO KA YAKOBO

Ponda Yesu a busedino̱ Yakobo, nun embi na sibise̱ la ńolo ná Yesu nde e Mesia, ombusa nika a timbi mokwed’ao (Ombwa mongo 5-7)

5. Nje Yakobo a bolino̱ ponda e̱nno̱ Yesu ombusa bepumbwedi bao e?

5 Njika ponda Yakobo a timbino̱ mokwed’a Yesu ńa jemea e? Ombusa bepumbwedi bao, Yesu “e̱ne̱n na Yakobo, denge̱ na bamuloloma be̱se̱.” (1 Kor. 15:7) Niponda Yakobo e̱nno̱ Yesu nde longe̱ lao di tukono̱ ná bambam. A ta na bamuloloma o tuṅ a mo̱ń o Yerusalem ke̱ be o jenge̱le̱ ná ba kuse mudī musangi. (Bebolo 1:13, 14) Ombusa ponda, Yakobo a bo muńe̱nge̱ o bolea ka elong’a dibe̱le̱ di madie̱le̱ la ebwe’a mbu yaboso. (Bebolo 15:6, 13-22; Gal. 2:9) Ponda to̱ ininga pe̱ oboso ba mbu 62 P.A., mudī musangi mu tute̱le̱ mo̱ o tilea kriste̱n yo̱kisabe̱. Di leta di dia pe̱ le o jongwane̱ biso̱ we̱nge̱ e be̱ ná di be̱n dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń to̱ o wase. (Yak. 1:1) Bupisane̱ mot’a myango mō̱ ńa ebwe’a mbu yaboso nu belabe̱ ná Yose̱f, prisi ninde̱ne̱ Ana nde anedi ná Yakobo a bwabe̱. Yakobo a bengi be̱ Yehova jemea natē̱ o su la longe̱ lao o wase.

6. Njika diwengisan di ta oteten a Yakobo na badiedi b’ebasi ba mińa mao e?

6 Yakobo a ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e? Jombwe diwengisan oteten a nje Yakobo a bolino̱ ponda e̱nno̱ Yesu ombusa bepumbwedi bao, na nje badiedi b’ebasi ba bolino̱. Ponda Yakobo e̱nno̱ mboṅ ni mabamse̱ ná Yesu e nde Mun’a Loba, emedi nika na sibise̱ la ńolo le̱se̱. Nde seto̱ nika nde badiedi b’ebasi bena ba ta o Yerusalem ba bolino̱. K’eyembilan ba si wusa to̱bo̱ ná Yesu a pumbwe̱le̱ Lasaro. Nde ba bangi jemea ná Yesu a ta nde a lomabe̱ na Yehova, na babo̱ ba wasa bwa Yesu na Lasaro. (Yohane 11:53; 12:9-11) Ponda Yesu mo̱me̱ne̱ pe̱ a pumbwabe̱le̱no̱, ba weki nde mwano ná ba wutane̱ bato ni mbale̱. (Mat. 28:11-15) Kumb’a badiedi b’ebasi e boli ná ba bange jemba Mesia.

7. Ońola nje di s’angame̱nno̱ be̱ kumba e?

7 Belēdi: Samba kumba, benga nde jokwabe̱le̱ na Yehova. Ka nje te̱ diboa leno̱ ná di bola ná mulema ma moto mu s’umba bwam, nika pe̱ nde kumba ńeno̱ ná e bola ná moto a si sengane̱ Yehova. Farisai i ta kumba kańena ba bangi jemba ná Yesu a ta a be̱ne̱ mudī ma Loba, na ná a ta pe̱ nde Mun’a Loba. (Yohane 12:37-40) Kumba ńena ba lee̱le̱no̱ e ta bobe jita ońolana e boli ná ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Mat. 23:13, 33) E se̱ mweńa yeno̱ ná di benge jese̱le̱ ná Eyal’a Loba na mudī mao musangi ba tukwe bede̱mo basu, ba die̱le̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ masu na bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ e! (Yak. 3:17) Kana Yakobo a tano̱ a sibise̱ ńolo, ese̱le̱ ná Yehova okwe̱le̱ mo̱. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ pe̱ je̱ne̱, sibise̱ lao la ńolo di boli ná a timbe mulēd’a bwam.

BE̱ MULĒD’A BWAM KA YAKOBO

8. Nje e me̱nde̱ jonwgwane̱ biso̱ o be̱ balēdi ba bwam e?

8 Yakobo a s’alo o besukulu bende̱ne̱. Ye̱ke̱i te̱ badiedi b’ebasi ba mińa mao ba ta nde be̱ne̱ mo̱ ka nje te̱ ba tano̱ pe̱ be̱ne̱ bamuloloma Petro na Yohane, nika ńe nde ka “beye̱me̱ki ba bato be s’oko.” (Bebolo 4:13) Nde Yakobo oko o be̱ mulēd’a bwam, nik’e me̱ne̱ne̱ pe̱ o kalati ni bambe̱ dina lao. Yen ebe biso̱ pe̱ di s’alo o besukulu bende̱ne̱ ka Yakobo. To̱ na nika, mudī ma Yehova na belongedi di makusane̱no̱ bebokedi bao be ná ba bola ná biso̱ pe̱ di be̱ balēdi ba bwam. Jombweye eyembilan yena Yakobo a die̱le̱no̱ biso̱, na belēdi nika ńeno̱ ná ńokwe̱le̱ biso̱.

9. Ne̱ni Yakobo a tano̱ a lee̱ e?

9 Yakobo a si bolane̱ byala be ndutu to̱ be mabaise̱ beteledi ba tobotobo. Nika ńongwane̱ basengedi bao o so̱ṅtane̱ nje bangame̱nno̱ bola, na ne̱ni bola nika. K’eyembilan jombwe mbadi ni wam ńena Yakobo okwe̱le̱no̱ Kriste̱n o be̱ be̱be̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim esibe̱ linga. A tili ná: “Di mabele̱ ba bena ba ta ba we̱lisane̱ ná babonam. Lo sengi ońola we̱lisane̱ la Hiob, le̱n pe̱ su lena Sango a tano̱ a boṅsane̱ mo̱; ebanja Sango a londi na bwam, a be̱n pe̱ na mulema ma ndedi.” (Yak. 5:11) Maka ná Yakobo a ta nde a se̱me̱ye̱ belēdi bao o Betiledi. A bolane̱ Eyal’a Loba o jongwane̱ basengedi bao ná ba so̱ṅtane̱ ná ponda ye̱se̱ Yehova a manamse̱ ba bena be mo̱ jemea kapo̱ ka Hiob. Yakobo a we̱li o tombe̱le̱ be belēdi na byala be wam, na bena moto eno̱ ná a so̱ṅtane̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Na ni mbadi, abwe̱le̱ nde Yehova, seto̱ mo̱me̱ne̱.

10. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yakobo ke̱ je o lee̱ e?

10 Belēdi: Benga lee̱ o mbadi ni wam, o se̱me̱ye̱ pe̱ belēdi bo̱ngo̱ o Eyal’a Loba. Je te̱ lee̱ bato, di s’angame̱n bola ná bo̱nge̱le̱ ná di bi jita, jangame̱n nde bola ná ba so̱ṅtane̱ ná Yehova nde e nu nu bi jita, na ná a mombwea pe̱ babo̱. (Rom. 11:33) Je ná di we̱le̱ bola nika yete̱na di mase̱me̱ye̱ byala basu o Betiledi ponda ye̱se̱. K’eyembilan, o mulopo ma langwea bokwe̱ Bibe̱l nje di wusano̱ bola o epol’abu, jangame̱n nde jongwane̱ babo̱ o dutea o byembilan ba Bibe̱l, na so̱ṅtane̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi ba Yehova. Ba me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, seto̱ biso̱.

11. Njika mitakisan kriste̱n iwo̱ ya mińa ma Yakobo i tano̱ i be̱ne̱ e, njika malea pe̱ a bolino̱ babo̱ e? (Yakobo 5:13-15)

11 Yakobo a ta mbale̱ na bonasango ao. Leta la Yakobo di malee̱ ná a ta a bia mambo mena ma ta ma takise̱ yine̱ kriste̱n, a boli pe̱ babo̱ malea ma ne̱ni buka mo̱. K’eyembilan, kriste̱n iwo̱ i si ta i pomane̱ we̱le̱ malea o ebolo. (Yak. 1:22) Yine̱ i ta be̱ i we̱le̱ ndando oteten a bamb’waṅ na batue. (Yak. 2:1-3) Ipe̱pe̱ pe̱ i si ta i bia jalea eyem’abu. (Yak. 3:8-10) Yi kriste̱n i ta i be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱, nde Yakobo a s’o̱nge̱le̱ ná ba titi ná ba tukwa. Na muyao, a boli babo̱ malea me bwē, ome̱le̱ pe̱ ba bena ba ta ba boa o mbad’a mudī ná ba wase jongwane̱ la batudu.—Langa Yakobo 5:13-15.

12. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam ke̱ di mongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l na biso̱ e?

12 Belēdi: Be̱ mbale̱, nde benga be̱ne̱ye̱ bane̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. Ye ná e be̱ bato jita di mokwe̱le̱no̱ mbale̱ ndutu o we̱le̱ nje ba mokwano̱ o ebolo. (Yak. 4:1-4) Ye ná e pula babo̱ ponda o jese̱le̱ bede̱mo babu ba bobe, o bwam ná ba be̱ne̱ bede̱mo ba kriste̱n. Kapo̱ ka Yakobo, jangame̱n be̱ne̱ ngiń’a mulema o langwea bokwe̱ Bibe̱l na biso̱ bede̱mo bangame̱nno̱ tukwa. Jangame̱n pe̱ benga be̱ne̱ye̱ babo̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, na lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ duta bamilema mi sibi, a bola pe̱ babo̱ ngińa o wana mawengisan ma mapule̱ o longe̱ labu.—Yak. 4:10.

13. Nje Yakobo embino̱ bupisane̱ Yakobo 3:2 e?

13 Yakobo a si ta e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ tobotobo. Yakobo a s’o̱nge̱le̱ ná e mweńa buka yine̱ kriste̱n ońolana a ta munańango a Kristo, to̱ ońolana a ta a be̱ne̱ m’bē̱ minde̱ne̱. A ta nde a bele̱ babo̱ ná “bonasango ba ndolo.” (Yak. 1:16, 19; 2:5) A si boli ná bane̱ bo̱nge̱le̱ ná e ke̱nge̱nge̱, o diwengisan a we̱le̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ o ben byala ná: “Biso̱ be̱se̱ di mawusa o jita la mambo.”—Langa Yakobo 3:2.

14. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ be̱be̱ o jemba mawuse̱ masu e?

14 Belēdi: Di si dimbea ná biso̱ be̱se̱ je nde bato ba bobe. Di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná di petane̱ ba bena di mokwe̱le̱no̱ Bibe̱l. Ońola nje e? Di boli te̱ ná bokwe̱ Bibe̱l na biso̱ bo̱nge̱le̱ ná biso̱ di si mawusa, nika ńe ná e bo̱bise̱ babo̱, bo̱nge̱le̱ pe̱ ná ba si me̱nde̱ we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo to̱ buńa ka nje te̱ e mapulano̱. Nde jembi te̱ na sibise̱ la ńolo ná e si ta pe̱ to̱ biso̱ bu o we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo, di tele̱ye̱ pe̱ babo̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ biso̱ o tukwa longe̱ lasu, di me̱nde̱ jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l na biso̱ o so̱ṅtane̱ ná babo̱ pe̱ be ná ba bolea Yehova.

Byembilan ba Yakobo be ta be wama, be ta bwē, be ta pe̱ be te̱nge̱n jita (Ombwa mongo 15-16) *

15. Njika byembilan Yakobo a bolane̱no̱ e? (Yakobo 3:2-6, 10-12)

15 Yakobo a bolane̱ byembilan be matape̱ mulema. Ye mbale̱ ná mudī musangi mongwane̱ mo̱, nde byembilan bena Yesu, munańango ao ńa mutudu pe̱ a bolane̱no̱ bongwane̱ mo̱ jita o bia ne̱ni lee̱. Byembilan bena Yakobo a bolane̱no̱ o leta lao be ta be wama, belēdi pe̱ be mabuse̱ oten be ta bwē.—Langa Yakobo 3:2-6, 10-12.

16. Ońola nje jangame̱nno̱ bolane̱ byembilan be matape̱ mulema e?

16 Belēdi: Bolane̱ byembilan be matape̱ mulema. O mabolane̱ te̱ byembilan be te̱nge̱n, o mongwane̱ nde bato o so̱ṅtane̱ belēdi bo̱ngo̱ tongwea na bedinge̱dinge̱. Be bedinge̱dinge̱ be mabola ná basengedi bo̱ngo̱ ba si dimbea mbal’a dibongo ya Bibe̱l. To̱ moto a si bolane̱ byembilan be matape̱ mulema ka Yesu, munańango ao Yakobo pe̱ embilane̱ nde mo̱. Jombweye eyembilan ewo̱ yena Yakobo a bolane̱no̱, je̱ne̱ pe̱ ońola nje e tano̱ e te̱nge̱n jita.

17. Ońola nje eyembilan e maso̱be̱ o Yakobo 1:22-25 e te̱nge̱nno̱ jita e?

17 Langa Yakobo 1:22-25. Eyembilan a je̱ne̱ yena Yakobo a bolane̱no̱ e ta e te̱nge̱n jita. A ta a pula tombe̱le̱ belēdi ba tobotobo be nde ná, di mapula te̱ busane̱ tombwane̱ o bolanga ba Eyal’a Loba, di s’angame̱n langa mo̱ buka te̱, jangame̱n pe̱ we̱le̱ nje di malangano̱ o ebolo. Yakobo a po̱si nde eyembilan yena basengedi bao ba wusano̱ pomane̱ so̱ṅtane̱—moto ńe o jombwe̱ mo̱me̱ne̱ o je̱ne̱. Nje a tano̱ a pula lee̱ e? E me̱nde̱ be̱ elemā ná moto a te̱me̱ oboso ba je̱ne̱, e̱ne̱ lambo lena angame̱nno̱ po̱ngulane̱, nde a si bole to̱ lambo jombwea nika. Nika pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ elemā ná moto a lange Eyal’a Loba, e̱ne̱ ede̱mo ewo̱ angame̱nno̱ tukwa, nde a si bole to̱ lambo o tukwa mo̱.

18. Njika mambo malalo jangame̱nno̱ bola ke̱ di mabolane̱ eyembilan e?

18 Ná o bolane̱ byembilan o mbad’a bwam ka Yakobo, we ná o bola man mambo malalo: (1) Be̱ mbaki ná eyembilan weno̱ pula bolane̱ ye mulatako na to̱ti weno̱ kwalea. (2) Bolane̱ eyembilan yena basengedi bo̱ngo̱ beno̱ ná ba so̱ṅtane̱ na bo̱bise̱ la ńolo. (3) Bonde̱ belēdi be mabuse̱ o y’eyembilan ná bwē. Ye te̱ wa ndutu o so̱ byembilan be matape̱ mulema, ala o Index des publications des Témoins de Jéhovah. Owas’a mulopo “Illustrations” o me̱nde̱ so̱ byembilan jita weno̱ ná o bolane̱. O si dimbea ná byembilan be nde ka ekase̱ doi, be mongwane̱ o bonde̱ belēdi weno̱ lee̱. Be̱ so̱ mbaki ná eyembilan o mabolane̱no̱ e mabonde̱ nde buka te̱ mato̱ti ma mweńa weno̱ pula busise̱. Di mapula nde ńaka o mbad’asu ńa lee̱, seto̱ ońolana di mapula ná bato bubeye biso̱, nde ońolana di mapula tute̱le̱ bato jita o timba belongi ba mbia ma Yehova, Loba la bonam.

19. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi mbia masu ma mudī e?

19 Biso̱ di si be̱n munańango ńe ke̱nge̱nge̱ ka nje te̱ Yakobo a tano̱ a be̱ne̱, nde di be̱n edube o bolea Yehova mwemba na mbia masu munde̱ne̱ ma bonasango na bonańango. Di malee̱le̱ ndolo di be̱nedino̱ babo̱, ke̱ di mukea mwemba na babo̱, ke̱ di mese̱le̱ ná bokwe̱le̱ biso̱, na ke̱ di mate̱ dikalo na jemea mwemba na babo̱. Di boli te̱ me̱se̱ o jembilane̱ Yakobo o bedangwedi basu na o mbad’asu ńa lee̱, di me̱nde̱ sesa Yehova, jongwane̱ pe̱ bamilema mi sibi o sisea be̱be̱ na Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń.

MWENGE 114 “Be̱ we̱lisane̱”

^ Yakobo na Yesu ba kokedi nde o ndabo po̱. A ta a bia mun’a Loba bwam buka bato jita o ni ponda. O din jokwa, di me̱nde̱ busane̱ belēdi o longe̱ na o mbad’a jokwe̱le̱ ńa munańango a Yesu, ńena nu timbi elong’a mweńa ya mwemba ma Kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso.

^ O din jokwa di me̱nde̱ nde bele̱ Yakobo ná munańango a Yesu. Ba si ta sango po̱, Yakobo pe̱ nde a tili kalati ni bambe̱ dina lao.

^ Nathan H. Knorr a ta nde elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱. A boledi Yehova nate̱na o su la longe̱ lao o wase o mbu 1977.

^ BETELEDI BA DUTA: O bwam ná a tele̱ye̱ mbeu a ńolo moto eno̱ ná a kusa yete̱na moto a si bi jalea eyem’ao, Yakobo a bolane̱ eyembilan a wea yena bato be̱se̱ beno̱ ná ba so̱ṅtane̱ na bo̱bise̱ la ńolo.