Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 8

Mo̱ malea mo̱ngo̱ ma “mabwese̱ mulema muńe̱nge̱” e?

Mo̱ malea mo̱ngo̱ ma “mabwese̱ mulema muńe̱nge̱” e?

Jo̱ki n’enumb’a pwe̱pwe̱ ba mabwese̱ mulema muńe̱nge̱, nika nde malea ma mbale̱ ma diko̱m ma ńe̱nge̱ńno̱.MIN. 27:9.

MWENGE 102 “Jongwane̱ babo̱bi”

EBONGOLO *

1-2. Nje munasango mō̱ okono̱ jombwea bola la malea e?

 YE WE̱NGE̱ mimbu jita, batudu baba ba ta bala pe̱pe̱le̱ munańango mō̱ nu si ta pe̱ ńukea o ndongame̱n. Na mō̱ ńabu a langea nu munańango bepasi ba Bibe̱l be membe̱ biso̱ o jukea o ndongame̱n. Nu mutudu o̱nge̱le̱ ná pe̱pe̱le̱ di tombi bwam, nde ke̱ ba nipula wala, na nu munańango a langwea babo̱ ná: “A bonasango, lo si bi njika mitakisan na be̱nno̱.” Ba bonasango ba boli nu munańango malea esibe̱ wasa so̱ṅtane̱ njika mitakisan a tano̱ a be̱ne̱. O sukan, nu munańango a s’e̱n jongwane̱ to̱ diwo̱ ma malea ma wanedino̱ mo̱.

2 Mutudu nu boli nu munańango malea a dia a mo̱nge̱le̱ nje e tombi bo buńa, mo̱ ná: “Na se̱le̱ nde jo̱nge̱le̱ ná a si lee̱le̱ biso̱ edube. Nde ombusa ponda, na dutedino̱ na so̱ṅtane̱ ná o mulopo ma se̱le̱ jo̱nge̱le̱ nu munańango no̱nge̱le̱ nde bepasi ba Bibe̱l na me̱nde̱no̱ langea mo̱. Na ta nde nangame̱n se̱le̱ baise̱ mo̱ myuedi o bia nje e si male̱ na mo̱, k’eyembilan, ‘Njika mitakisan o be̱nno̱ e?’ ‘Ne̱ni ne̱no̱ ná nongwane̱ wa e?’” Nje e tombi bo buńa yokwe̱le̱ nu mutudu belēdi ba mweńa. O nin we̱nge̱, e nde mutatedi ńe muyao na nu mongwane̱ pe̱ bane̱.

3. Ba nja be ná ba bola malea o mwemba e?

 3 Kana batudu beno̱ batatedi, ba be̱n m’bē̱ ma bola malea ke̱ nik’e mapula. Nde ponda iwo̱ bape̱pe̱ pe̱ o mwemba be ná ba bola malea. K’eyembilan, munasango to̱ munańango mō̱ e ná a bola diko̱m lao malea ma se̱medi o Bibe̱l. (Mye. 141:5; Min. 25:12) Munańango nu mákokwe̱ mimbu pe̱ e ná ‘okwe̱le̱ beso̱mbe̱ ba bito’ ońola mambo mō̱, ka ma mena ma tilabe̱ o Tito 2:3-5. Bayedi pe̱ ba yo̱ki bola bana babu malea na lee̱ pe̱ babo̱. To̱ná din jokwa di mombweano̱ nde batudu tobotobo, biso̱ be̱se̱ je ná di busane̱ tombwane̱ oten ke̱ di bati jombwea ne̱ni jeno̱ ná di bola malea ma mongwane̱, ma matute̱le̱ o ebolo, na ma “mabwese̱ mulema muńe̱nge̱.”—Min. 27:9.

4. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

4 O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea myuedi mine̱i jombwea bola la malea: (1) Nje yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o bola malea e? (2) Mo̱ ma malea mangame̱n o bolabe̱ ye̱ke̱i te̱ e? (3) Nja ńangame̱n bole̱ ma malea e? (4) Ne̱ni jeno̱ ná di bola malea ma mongwane̱ e?

NJE YANGAME̱N TUTE̱LE̱ BISO̱ O BOLA MALEA E?

5. Ońola nje e me̱nde̱no̱ be̱ bonasango lambo di bo̱bi o kasa malea ma mutudu yete̱na a mabola mo̱ na ndolo e? (1 Korinto 13:4, 7)

5 Batudu ba to̱ndi bonasango na bonańango abu. Ba yo̱ki lee̱le̱ ni ndolo ninka ná ba mabola moto ńe o pule̱ po̱nge̱ diwuse̱ malea. (Gal. 6:1) Nde obiana a makwalisane̱ moto, mutudu angame̱n dutea nje Paulo a kwalino̱ jombwea ndolo. Mo̱ ná: “Ndolo e mawe̱lisane̱, ńe pe̱ muyao; . . . E madibe̱le̱ me̱se̱, e madube̱ me̱se̱, e mapite̱ me̱se̱, e malembe̱ me̱se̱.” (Langa 1 Korinto 13:4, 7.) Mutudu a no̱ngi te̱ ponda o dutea ońola bepasi ba Bibe̱l ka ben, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o be̱ mbaki ná ndolo nde ńe o tute̱le̱ mo̱ o bola malea. Nu ńena ba mabolano̱ malea a so̱ṅtane̱ te̱ ná mutudu a mombwea mo̱ na mbale̱, e me̱nde̱ be̱ mo̱ lambo di bo̱bi o kasa malea.—Rom. 12:10.

6. Njik’eyembilan a bwam ńamuloloma Paulo a dīno̱ e?

6 Ńamuloloma Paulo a die̱le̱ batudu eyembilan a bwam. K’eyembilan, a boli bonasango ba Tesalonika malea ponda e tano̱ e pula nika. Nde o maleta a tiledino̱ babo̱, Paulo a se̱le̱ nde o sesa babo̱ ońola ebol’abu ya jemea, ebol’abu ya ndolo, na tingame̱ labu. A kwaledi pe̱ ońola bete̱medi babu ba longe̱, emba pe̱ ná longe̱ le babo̱ ndutu, na ná be o lee̱le̱ dube̱ o mitakisan. (1 Tes. 1:3; 2 Tes. 1:4) A langwedi pe̱ ba bonasango ná be nde byembilan ba bwam ońola yine̱ kriste̱n. (1 Tes. 1:8, 9) E se̱ muńe̱nge̱ ba bono̱ o kusa be byala ba musesako be wu na Paulo e! Penda to̱ po̱ e titi ná Paulo a ta a to̱ndo̱ bonasango ao jita. Ońola nika nde a we̱lino̱ o bola bato ba Tesalonika malea ma bwam o maleta mao mabane̱ a tiledino̱ babo̱.—1 Tes. 4:1, 3-5, 11; 2 Tes. 3:11, 12.

7. Nje ye ná e bola ná moto a si kasa malea e?

7 Ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ yete̱na malea ma si bolabe̱ o mbad’a bwam e? Mutudu mō̱ ńou mo̱ ná: “Bato bō̱ ba si makasa malea, seto̱ ońolana me bobe, nde ońolana ma si bolabe̱ na ndolo.” Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Malea ma makasabe̱ na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na ma bolabe̱ na ndolo, seto̱ na malinga.

MO̱ MA MALEA MANGAME̱N O BOLABE̱ YE̱KE̱I TE̱ E?

8. Nje mutudu angame̱nno̱ jombwea obiana a mano̱ngo̱ bedomsedi ba bola moto malea e?

8 Batudu ba s’angame̱n be̱ musunga o bola malea. Obiana mutudu a mabola malea, angame̱n se̱le̱ baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne eto̱m o kwala lambo e? Mo̱ ne mbaki ná nje nu moto eno̱ bola ye bobe e? Mo̱ a buli bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ e? Nga nje eno̱ bola ye nde buka te̱ diwengisan na nje mba na wusano̱ bola e?’ Batudu ba me̱nde̱ lee̱le̱ dibie̱ ná ba si be̱ “pe̱le̱pe̱le̱ o beto̱pedi” babu. (Min. 29:20) Mutudu a titi te̱ mbaki nga angame̱n bola moto malea to̱ ke̱m, e ná a kwala na mutudu nupe̱pe̱ o bia nga nu moto a buli bete̱sedi ba Bibe̱l na mbale̱, na ná angame̱n kusa malea.—2 Tim. 3:16, 17.

9. Nje di mokwano̱ na Paulo jombwea bola la malea ońola bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo e? (1 Timoteo 2:9, 10)

9 Di no̱nge eyembilan. Di kwale ná mutudu mō̱ e o dutea ońola bebo̱tedi to̱ mbad’a po̱ngo̱ mulopo ńa munasango to̱ munańango mō̱. E ná a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ nu moto e o bula bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ e?’ Ná a s’e̱ne̱ mambo kaponda jo̱nge̱le̱ lao, e ná a baise̱ mutudu nupe̱pe̱ to̱ mute̱ dikalo mō̱ ńou nje a mo̱nge̱le̱no̱. Be ná bombwea mwemba malea Paulo a bolino̱ ońola bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo. (Langa 1 Timoteo 2:9, 10.) Paulo a boli bete̱sedi be makwale̱ ná kriste̱n ńangame̱n po̱so̱ bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo bena ba si malonde̱ dina la Yehova mbindo. Nde Paulo a si kwaledi mambo me̱se̱ moto angame̱nno̱ bola to̱ ke̱m. Embi ná kriste̱n ye wonja o po̱so̱ bebo̱tedi bena be do̱lisan babo̱ etum te̱ be si mate̱nge̱ne̱no̱ Betiledi. Batudu ba nidutea so̱ te̱ nga e mapula ná ba bole moto malea, bangame̱n jombwea nga mpo̱so̱ko ma nu moto mu malee̱le̱ ná a be̱n jalea la ńolo na mbo̱mbo̱ a iso̱n.

10. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bola bedomsedi ba bane̱ edube e?

10 Di si dimbea ná kriste̱n you iba ye ná i no̱ngo̱ bedomsedi be diwengisan, bebane̱ pe̱ be be̱ bwam. Di s’angame̱n ńakisane̱ bonasango asu ná ba bole mambo bupisane̱ nje biso̱ di me̱ne̱no̱ bwam.—Rom. 14:10.

NJA ŃANGAME̱N BOLE̱ MALEA E?

11-12. Malea mangame̱n te̱ bolabe̱, njika myuedi mutudu angame̱nno̱ baise̱ mo̱me̱ne̱ e, ońola nje pe̱ e?

11 Yete̱na malea mō̱ mangame̱n o bolabe̱, myuedi mi bupe̱ me nde ná, Nja ńangame̱n o bole̱ mo̱ e? Obiana mutudu mō̱ a mabola munańango nu babe̱ to̱ muna nusadi malea, angame̱n se̱le̱ kwala na mulopo ma mbia, ebanja nun e ná a to̱ndo̱ ná mo̱me̱ne̱ a mombwea y’ekwali. * To̱so̱ sango a mbia e ná a to̱ndo̱ be̱ niponda mutudu eno̱ o bola malea. Ka nje te̱ di kwaledino̱ o dongo di  londe̱ 3, ponda iwo̱ ye ná e be̱ bwam ná munańango nu mákokwe̱ mimbu nde a bole eso̱mb’a munańango malea.

12 Lambo dipe̱pe̱ le mutudu angame̱nno̱ jombwea. E ná a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ mba nde ne nu ńena ńangame̱n bole̱ ma malea, nga ye nde bwam ná moto nupe̱pe̱ nde a bole mo̱ e?’ K’eyembilan, ye ná e be̱ moto nu maye̱use̱ mo̱me̱ne̱ lambo di bo̱bi o kasa malea yete̱na ma wu nde na mutudu mō̱ ńanane̱ be besengedi. Mutudu ńanane̱ yi ńai a besengedi e ná a lee̱le̱ ndedi ninde̱ne̱, malea mao pe̱ me ná ma kasabe̱ na bo̱bise̱ la ńolo. E be̱ to̱ nē̱, batudu be̱se̱ ba be̱n m’bē̱ ma jembe̱ na tute̱le̱ bonasango na bonańango abu o po̱ngo̱ to̱ njika mawengisan Betiledi be mabaise̱no̱. Nje ye mweńa buka me̱se̱ ye nde ná malea ma bolabe̱, to̱ e be̱ nde ná mutudu nu mabole̱ mo̱ a si ta o ni ńai a bete̱medi.

NE̱NI WENO̱ NÁ O BOLA MALEA MA MONGWANE̱ E?

Ońola nje batudu bangame̱nno̱ be̱ “makwasi o senga” e? (Ombwa mongo 13-14)

13-14. Ońola nje yeno̱ mweńa ná mutudu a lambe̱ye̱ bane̱ toi e?

13 Le̱le̱me̱ o senga. Mutudu a niboṅsane̱ te̱ o bola malea, a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Nje na bino̱ jombwea bete̱medi ba munasango am e? Nje e si male̱ na mo̱ e? Mo̱ e nde o lembe̱ mitakisan mō̱ te̱nge̱ na si bino̱ e? Njika jongwane̱ di mapule̱ mo̱ tatan e?

14 Bete̱sedi be tilabe̱ o Yakobo 1:19 be mombwea tobotobo ba bena ba mabole̱ malea. Yakobo a tili ná: “Moto na moto angame̱n be̱ makwasi o senga, nde muńo̱ngo̱ o to̱po̱, muńo̱ngo̱ pe̱ o malinga.” Mutudu mō̱ e ná o̱nge̱le̱ ná a bi mambo me̱se̱ jombwea bete̱medi ba moto, nde mo̱ a bi bete̱medi bao na mbale̱ e? Minia 18:13 mo̱ ná: “Mubole̱ jalabe̱ obiana a maya senga, e nde ńelemā, a malonda na iso̱n. Ye bwam ná a baise̱ nu moto mo̱me̱ne̱ ná a teleye̱ mo̱ bete̱medi bao. Mutudu angame̱n so̱ se̱le̱ senga obiana a mato̱po̱. Di si dimbea belēdi bena mutudu di kwaledino̱ o bebotedi ba din jokwa okono̱. A so̱ṅtane̱ ná o mulopo ma botea langwea nu munańango nje a boṅsane̱no̱, a ta nde angame̱n se̱le̱ baise̱ mo̱ myuedi ka min: “Njika mitakisan o be̱nno̱ e?” “Ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ wa e?” Batudu ba no̱ngi te̱ ponda o so̱ṅtane̱ bete̱medi ba bonasango na bonańango abu, ba me̱nde̱ we̱le̱ jongwane̱ babo̱ na jembe̱ pe̱ babo̱.

15. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba we̱le̱ o ebolo bete̱sedi be o Minia 27:23 e?

15 Bia dibemba bwam. Ka nje te̱ je̱nno̱ o bebotedi ba din jokwa, bola la malea di si masuea buka te̱ o bolanga ba bepasi ba Bibe̱l, na bola pe̱ moto jo̱nge̱le̱ diwo̱ to̱ maba. Bonasango na bonańango asu bangame̱n so̱ṅtane̱ ná di mombwea babo̱, di maso̱ṅtane̱ babo̱, di mapula pe̱ o jongwane̱ babo̱. (Langa Minia 27:23.) Batudu bangame̱n bola me̱se̱ ná ba be̱ bonasango na bonańango abu mako̱m.

Nje e me̱nde̱ jongwane̱ batudu o bola malea na bo̱bise̱ la ńolo e? (Ombwa dongo 16)

16. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ batudu o bola malea ma mongwane̱ e?

16 Batudu ba s’angame̱n bola ná bonasango na bonańango abu bo̱nge̱le̱ ná ba walame̱n jita, ná ba masisea nde babo̱ be̱be̱ buka te̱ o bola babo̱ malea. O diwengisan, bangame̱n kwala na bonasango abu ponda ye̱se̱, na lee̱le̱ pe̱ babo̱ ná ba mabwa ndutu ke̱ be o mitakisan. Mutudu mō̱ ńou mo̱ ná: “O boli te̱ nika, lo me̱nde̱ be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i. E nipula te̱ ná o bole malea, nik’e si me̱nde̱ be̱ wa ndutu.” E me̱nde̱ pe̱ be̱ nu ba mabolano̱ malea lambo di bo̱bi o kasa mo̱.

Ońola nje mutudu angame̱nno̱ be̱ we̱lisane̱ na muyao ke̱ a mabola malea e? (Ombwa dongo 17)

17. Njika ponda mutudu angame̱nno̱ be̱ we̱lisane̱ na muyao tobotobo e?

17 Be̱ we̱lisane̱ na muyao. We̱lisane̱ na muyao be mweńa jita tobotobo yete̱na o bebotedi moto beno̱ bola malea a titi pula kasa mo̱. Mutudu angame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná a si linga yete̱na munasango to̱ munańango a bolino̱ malea a si kasi mo̱, to̱ a si we̱le̱ mo̱ o ebolo dibokime̱ne̱. Bibe̱l e bīse̱ ońola Yesu ná: “A si me̱nde̱ bua esosongo e niam, a si me̱nde̱ dimse̱ mwe̱ne̱n mu malo̱mbe̱.” (Mat. 12:20) Mutudu e ná a kane̱ Yehova ná ongwane̱ nu ńena ba bolino̱ malea o so̱ṅtane̱ ońola nje ma bolabe̱no̱ mo̱, a we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Ye ná e pula munasango nu kusi malea ponda o dutea ońola mambo ba kwalisane̱no̱ mo̱. Mutudu e te̱ we̱lisane̱ na muyao, nu ńena eno̱ keka o jongwane̱ a si me̱nde̱ soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o mbadi a kwalisanno̱ mo̱, nde o malea a bolino̱. Mbale̱ ńe nde ná, malea mangame̱n nde se̱me̱ye̱ o Eyal’a Loba ponda ye̱se̱.

18. (a) Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ di mabola malea e? (b) Bupisane̱ duta le mulatako na edinge̱le̱, nje bayedi beno̱ o kwalea e?

18 Okwa na mawuse̱ mo̱ngo̱. Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, di si me̱nde̱ we̱le̱ bupe̱ malea ma bolabe̱ o din jokwa ná te̱ite̱i. (Yak. 3:2) Biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ po̱ngo̱ mawuse̱, nde nik’e po̱yedi te̱ biso̱, di we̱ ná jokwe na mawuse̱ masu. Bonasango na bonańango asu be̱n te̱ ná di to̱ndi babo̱, e me̱nde̱ be̱ babo̱ lambo di bo̱bi ná ba lakise̱ biso̱ ke̱ di kwali to̱ bola lambo di bwese̱ babo̱ ndutu.—Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “Malea ońola bayedi.”

NJE JOKONO̱ E?

19. Ne̱ni jeno̱ ná di bwese̱ milema ma bonasango na bonańango asu muńe̱nge̱ e? Jombweye Betiledi buńa te̱

19 Ka nje te̱ je̱nno̱, e titi bu o bola malea ma mongwane̱. Di titi ke̱nge̱nge̱, to̱ ba pe̱ bena di mabolano̱ malea. O si dimbea nje yena je̱nno̱ o din jokwa. Be̱ mbaki ná ndolo nde e matute̱le̱ wa o bola malea. Bakise̱ pe̱ ná ma malea mangame̱n o bolabe̱, na ná wa nde we nu ńena ńangame̱n o bole̱ mo̱. Obiana o mabola malea, se̱le̱ baise̱ myuedi, lambe̱ pe̱ toi bwam ná o bie njika mitakisan nu moto a be̱nno̱. Keka je̱ne̱ mambo kana mo̱ a me̱ne̱no̱ mo̱. Be̱ muyao, be̱ne̱ pe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱. O si dimbea ná: Malea masu ma s’angame̱n wana jongwane̱ buka te̱, nde mangame̱n pe̱ ‘bwese̱ mulema muńe̱nge̱.’—Min. 27:9.

MWENGE 103 Batatedi—‘Mabea ma bato’

^ par. 5 E titi bu ponda ye̱se̱ o bola malea. E nipula te̱ ná di bole malea, ne̱ni jeno̱ ná di bola mo̱ o mbadi ni mongwane̱ na ni malo̱ke̱ e? Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ batudu tobotobo o bola malea o mbadi bane̱ beno̱ ná ba to̱ndo̱ lambe̱ toi o senga mo̱ na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo.

^ par. 11 Ombwea mulopo ma jokwa “Ne̱ni so̱ṅtane̱ doi la byanedi la batudu o mwemba” o Njongo a Betatedi ńa Ngo̱nde̱ 2021.