Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 8

Dali tle sovetija „kerena o vilo bahtalo“?

Dali tle sovetija „kerena o vilo bahtalo“?

O maslo hem o temjan kerena o vilo bahtalo, isto sar o amalipe okoleskoro so dela iskreno sovet (IZR. 27:9)

GILI 102 Te pomožina okolenge soj slaba!

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. So siklilo jekh phral bašo adava sar te del pe sovet?

BUT berša angleder, duj starešine posetingje jekhe phenja koja so nesavo vreme na sine redovno ko sostanokija. Jekh taro starešine čitingja lake nekobor stihija bašo adava kobor tano važno te ovel prisutno ko sostanokija. Ov mislingja kaj ohrabringja e phenja, ama keda uštile te džan peske i phen vakergja lenge: „Phraljalen, tumen ni hari na sien svesna taro so nakhava“. O phralja dengje la sovet bizo te pučen la taro save problemija nakhela. Adaleske i phen na sine ohrabrimi taro lengoro sovet.

2 Keda setinela pe, o starešina kova so čitingja e phenjake o bibliska stihija vakerela: „Mislinava mange sine kaj e phenja na sine la nisavo poštovanje. Ama keda razmislingjum pošukar haliljum kaj namesto te čitinav e phenjake but stihija ka ovel sine pošukar te pučav la pučiba sar soj: ‘Sar nakhea? Sar šaj te pomožinav tuke?’“ Akava starešina siklilo jekh but važno buti tari adaja situacija. Akana tano sočuvstvitelno pastiri kova so mangela te pomožinel.

3. Koj taro sobranie šaj te del sovet?

 3 Sar pastirija, e starešinen isi len odgovornost te den sovet keda valjani. Ama, ponekogaš javera da taro sobranie šaj te den sovet. Na primer, jekh phral ili phen šaj te del biblisko sovet jekhe amaleske (Ps. 141:5; Izr. 25:12). Ili, jekh pophuri phen šaj te sovetinel jekhe poterne phenja bašo nesave bukja sar na primer, adala soj spomnime ko Tit 2:3-5. Hem džangjola pe, o roditelija but puti valjani te sovetinen pumare čhaven. Iako akaja statija najangle kerela lafi e starešinenge, sarinen amen šaj te ovel amen korist ako razmislinaja ko save načinija šaj te da praktično sovet kova so o javera šaj lokhe te prifatinen le hem te primeninen le (Izr. 27:9).

4. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

4 Ki akaja statija ka dikha štar pučiba bašo dejbe sovet: 1) Koja tani i ispravno pričina te del pe sovet? 2) Dali o sovet tano čače potrebno? 3) Koj valjani te del o sovet? 4) Sar šaj te de korisno sovet?

KOJA TANI I ISPRAVNO PRIČINA?

5. So ka pomožinel e starešinenge te den sovet taro mangipe? (1. Korinkjanite 13:4, 7).

5 O starešine mangena e phralen hem phenjen. Ponekogaš adava mangipe sikavena le agjaar so dena nekaske sovet kova so džala ko pogrešno drumo (Gal. 6:1). Ama angleder jekh starešina te kerel lafi nekasaja, šaj te razmislinel bašo nesave bukja kola so o Pavle spomningja len bašo mangipe: „O manuš kova so isi le mangipe tano strplivo hem ljubezno... Sa učharela, sa verujnela, ko sa nadinela pe, sa trpinela“. (Čitin 1. Korinkjanite 13:4, 7.) Adava so jekh starešina hor ka razmislinel bašo akala bibliska stihija ka pomožinel leske te dikhel taro kola pričine dela sovet hem te kerel adava ko jekh ljubezno način. Ako okova so dobinela o sovet osetinela kaj o starešina grižinela pe leske, ka ovel pospremno te prifatinel o sovet (Rim. 12:10).

6. Savo šukar primer dengja o apostol Pavle?

6 O apostol Pavle dengja šukar primer e starešinenge. Na primer, ov dengja sovet e phralenge taro Solun keda valjani sine. Sepak, ko pismo so pišingja lenge, o Pavle prvo pofalingja len bašo adava so kerena pottiknime tari vera, bašo lengoro trudo pottiknimo taro mangipe hem baši lengiri istrajnost. Ov isto agjaar razmislingja bašo lengere okolnostija agjaar so vakergja lenge kaj tano svesno kaj lengoro životo nane lokho hem kaj ola verno istrajnena ko progonstvija (1. Sol. 1:3; 2. Sol. 1:4). Ov čak vakergja lenge kaj tane primer e javere hristijanenge (1. Sol. 1:8, 9). Sigurno sine but bahtale so dobingje asavki pofalba taro Pavle! Sa akava sikavela kaj o Pavle but mangela sine e phralen. Adaleske ov šaj sine ko solduj pismija te del korisno sovet e phralenge taro Solun (1. Sol. 4:1, 3-5, 11; 2. Sol. 3:11, 12).

7. Soske šaj nekoj negativno te reagirinel ko sovet?

7 So šaj te slučinel pe ako na daja sovet ko ispravno način? Jekh iskusno starešina vakerela: „Nesave reagirinena negativno ko sovet na adaleske so o sovet tano pogrešno, nego adaleske so na sine dendo ko ljubezno način“. So šaj te sikljova taro akava? O sovet polokhe prifatinela pe keda tano dendo taro mangipe, a na tari holi.

DALI O SOVET TANO ČAČE POTREBNO?

8. So valjani te pučel pe jekh starešina angleder te odlučinel dali te del sovet?

8 O starešine na valjani te sigjaren te den sovet. Angleder te kerel adava, jekh starešina valjani te pučel pe: „Dali čače valjani te vakerav nešto? Dali sium sigurno kaj adava so kerela tano pogrešno? Dali phaglja nesavi biblisko zapoved? Ili samo postapingja porazlično taro adava sar me bi postapinava sine?“ O starešine izbeginena sigate te reagirinen bizo angleder te razmislinen (Izr. 29:20). Ako jekh starešina nane sigurno dali valjani te del sovet, tegani ov šaj te pučel javere starešina dali ov da mislinela kaj o phral kerela nešto so nane biblisko hem kaj valjani leske sovet (2. Tim. 3:16, 17).

9. So sikljovaja taro Pavle bašo adava sar te da sovet bašo urajbe hem doteribe? (1. Timotej 2:9, 10).

9 Razmislin bašo akava primer. Te pretpostavina kaj jekh starešina mislinela kaj jekh objaviteli na uravela pe ili na doterinela pe baš primerno. O starešina šaj te pučel pe: „Dali isi man biblisko pričina te vakerav nešto?“ Adaleske soj tano svesno kaj na valjani te vakerel plo lično mislenje, ov šaj te pučel javere starešina ili nesave zrelo objavitele bašo adava. Ola šaj zaedno te razmislinen bašo e Pavleskoro sovet bašo urajbe hem doteribe. (Čitin 1. Timotej 2:9, 10.) O Pavle istakningja nekobor opšta načelija bašo adava kaj jekh hristijani valjani te uravel pe pristojno hem skromno. Ama o Pavle na dengja spisako taro adava so smejnela nekoj te uravel a so na. Ov džanlja kaj e hristijanen isi len pravo te uraven pe sprema plo lično vkus sa džikote adava tano ko sklad e biblisko načeloncar. Znači keda jekh starešina odlučinela dali valjani te del pe sovet, ov valjani te razmislinel bašo adava dali o objaviteli tano skromno hem pristojno.

10. So na valjani te bistra keda kerela pe lafi bašo lično izbor?

10 Mudro tano te na bistra kaj duj hristijanja šaj te anen različna odluke hem o solduj te oven ispravna. Na valjani te ubedina e javere objavitelen te prifatinen amaro mislenje bašo adava soj ispravno a soj pogrešno (Rim. 14:10).

KOJ VALJANI TE DEL O SOVET?

11-12. Ako valjani te del pe sovet, kola pučiba valjani te pučel pe jekh starešina hem soske?

11 Ako tano jasno kaj valjani te del pe sovet, tegani valjani te puča amen koj valjani te kerel adava? Angleder jekh starešina te del sovet jekhe phenjake soj ko brako ili nesave čhaveske, prvo valjani te kerel lafi e poglavarea tari familija, soske ov šaj ka mangel te del o sovet. * Ili šaj o poglavari ka mangel te ovel prisutno džikote o starešina dela o sovet. Hem, sar so spomningjem ko  3 pasus, ponekogaš šaj te ovel pošukar jekh pophuri phen te del sovet jekhe poterne phenjake.

12 Isi panda nesave bukja bašo so valjani te razmislinel pe. Jekh starešina šaj te pučel pe: „Dali ka ovel šukar me te dav o sovet, ili pošukar tano nekoj javer te kerel lea lafi?“ Na primer, nekaske kova so mislinela kaj na vredinela šaj te ovel polokho te šunel sovet taro nesavo starešina kova so boringja pe ista čuvstvoncar. Adava starešina šaj pošukar te haljovel le hem te vakerel leske bukja kola so pospremno ka prifatinel len. Sepak, sa o starešine tane odgovorna te ohrabrinen hem te pottikninen pumare phralen hem phenjen te keren o potrebna promene hem te živinen sprema o bibliska načelija. Znači, keda valjani te del pe sovet, najvažno tano te kerel pe adava, bizi razlika dali o starešina doživingja o ista bukja ili na.

SAR ŠAJ TE DE KORISNO SOVET?

Soske o starešine valjani spremno te šunen? (Dikh ko pasusija 13-14)

13-14. Soske tano važno o starešine šukar te šunen?

13Ov spremno te šune. Keda jekh starešina mangela te del sovet valjani te pučel pe: „So džanava bašo mle phraleskere okolnostija? Taro so nakhela? Dali isi le problemija bašo kola so na sium svesno? So valjani leske najviše akana?“

14 O načelo so arakhljola ko Jakov 1:19 posebno važinela okolenge so dena sovet. Ov pišingja: „Sekova manuš valjani te ovel spremno te šunel, a pohari te kerel lafi, hem te na holjanel sigate“. Jekh starešina šaj te mislinel peske kaj džanela sa so slučinela pe. Ama dali tano adava agjaar? Ko Izreki 18:13 pišinela: „Koj odgovorinela angleder te šunel, adava tano leske glupost hem ladž“. Ako mangaja te džana taro so nakhela nekoj, najšukar tano lično te puča le. Adava značinela te šuna le angleder te kera lafi. Setin tut so siklilem taro starešina kova so sine citirimo ko početok tari akaja statija. Ov halilo kaj namesto te vakerel lake o informacie kola so angleder spremingja len, ov valjani sine te pučel e phenja pučiba sar soj: „Sar nakhea? Sar šaj te pomožinav tuke?“ Ako o starešine odvojnena peske vreme te doznajnen so slučinela pe e phralencar hem e phenjencar, tegani ka šaj pošukar te pomožinen lenge hem te ohrabrinen len.

15. Sar šaj o starešine te primeninen o načelo so arakhljola ko Izreki 27:23?

15Zapoznajn pošukar e bakhren. Sar soj spomnimo ko početok, te de korisno sovet na značinela samo te čitine nekobor bibliska stihija hem te vakere so valjani te kerel pe. Amare phralja hem phenja valjani te osetinen kaj grižinaja amen lenge, kaj haljovaja len hem kaj mangaja te pomožina lenge. (Čitin Izreki 27:23.) O starešine valjani te trudinen pe te oven paše amala e phralencar hem e phenjencar.

So ka pomožinel e starešinenge polokhe te den sovet? (Dikh ko pasus 16)

16. So ka pomožinel e starešinenge te den korisno sovet?

16 O starešine na mangena o phralja hem o phenja te mislinen kaj kerena lencar lafi samo keda valjani te den len sovet. Namesto adava ola koristinena sekoja prilika te keren lafi pumare phralencar hem phenjencar hem sikavena kaj grižinena pe lenge keda isi len problemija. Jekh iskusno starešina vakerela: „Ako kerea adava ka ove lencar paše amal. Tegani keda ka valjani te de sovet, ka ovel tuke polokho te kere adava“. Hem okoleske soj dendo o sovet ka ovel polokho te prifatinel le.

Soske jekh starešina valjani te ovel strplivo hem ljubezno keda dela sovet? (Dikh ko pasus 17)

17. Keda posebno valjani jekh starešina te ovel strplivo hem ljubezno?

17Ov strplivo hem ljubezno. Posebno valjani te sikava strplivost hem ljubeznost keda nekoj ko početok na mangela te prifatinel o biblisko sovet. Jekh starešina na valjani sigate te nervirinel pe ako o phral ili i phen na prifatinela ili na primeninela odma o sovet. Ki Biblija bašo Isus sine prorokujmo: „I gazimi trska nane te phagjel la hem o fitili so isi le but hari jag nane te ačhavel le“ (Mat. 12:20). Adaleske, jekh starešina ko ple lična molitve šaj te molinel e Jehova te pomožinel e objaviteleske te haljovel soske leske dendo sovet hem te primeninel le. Šaj ka valjani leske vreme te razmislinel bašo adava so sine leske vakerdo. Ako o starešina tano strplivo hem ljubezno, e phraleske ka ovel polokho te prifatinel o sovet. Džangjola pe, o sovet sekogaš valjani te avel taro e Devleskoro Lafi.

18. a) So na valjani te bistra keda daja sovet? b) Bašo so kerena lafi o roditelija tari slika koja soj povrzimi e ramkaja?

18Sikljov taro tle greške. Adaleske so siem nesovršena, našti sovršeno te primenina o predlogija tari akaja statija (Jak. 3:2). Ka kera greške, ama keda ka kera len valjani te trudina amen te sikljova lendar. Ako amare phralja hem phenja osetinena kaj mangaja len, tegani polokho ka ovel lenge te prostinen amenge keda ka povredina len lafencar ili postapkencar. (Dikh hem i ramka „ Korisna predlogija e roditelenge“.)

SO SIKLILEM?

19. Sar šaj te kera amare phralengere hem amare phenjengere vile te oven bahtale?

19 Sar so dikhlem nane sekogaš lokho te del pe korisno sovet. Hem amen hem okola kaske so daja sovet siem nesovršena. Ma bistre o načelija bašo kola so kergjem lafi ki akaja statija. Trudin tut te de sovet taro ispravna pričine. Isto agjaar, uverin tut dali čače valjani te de sovet hem dali tu sian adava so valjani te kerel adava. Angleder te de nekaske sovet puč le nešto hem šun le šukar te šaj te haljove taro so nakhela. Trudin tut te dikhe ko bukja sar ov so dikhela len. Ov ljubezno hem ov paše amal e phralencar hem phenjencar. Te na bistra koja valjani te ovel amari cel: Na mangaja amaro sovet te ovel samo korisno, nego isto agjaar te kerel amare phralengoro „vilo bahtalo“ (Izr. 27:9).

GILI 103 Pastirija – poklon taro Devel

^ pas. 5 Nane sekogaš lokho te del pe sovet. Sar šaj te da sovet ko način kova so ka ohrabrinel e javeren hem ka pomožinel lenge? Akaja statija ka pomožinel posebno e starešinenge te den sovet kova so o javera ka šaj lokhe te prifatinen le hem te primeninen le.

^ pas. 11 Dikh i statija „O poglavarstvo ko sobranie“ koja so iklili ki Stražarsko kula taro fevruari 2021 berš.