1. Njika mambo ma bwam baboledi ba Yehova ba mabolano̱ o nin we̱nge̱ e?

 BIBE̱L e ta e bīse̱ oboso ba ponda ná baboledi ba Loba ba me̱nde̱ ‘jukea na bokenju’ o ebol’a Yehova owas’a bediedi ba Yesu Kristo. (Mye. 110:3) Y’edinge̱ ye o londa o min mińa masu. Mbu te̱, baboledi ba Yehova ba ko̱di ba matombise̱ bebwea ba lodun la hawa o ebol’a dikalo. Ba si masawabe̱le̱ ońola yen ebolo, ba mabola nde mo̱ na jemea la wonja. Ba mabolane̱ pe̱ pond’abu o jongwane̱ bonasango abu o be̱ne̱ nje e mapule̱ babo̱, o jembe̱ babo̱ na jouse̱ pe̱ dube̱ labu. Batudu na baboledi pe̱ ba matombise̱ eyek’a ponda o boṅsane̱ ndongame̱n na o pe̱pe̱le̱ bonasango na bonańango abu. Ońola nje ba mabolano̱ y’ebolo ye̱se̱ e? Ońolana ba to̱ndi Yehova, ba to̱ndi pe̱ bato.—Mat. 22:37-39.

2. Bupisane̱ Roma 15:1-3, njik’eyembilan Yesu a die̱le̱no̱ biso̱ e?

² Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan e peti ya we̱le̱ bwam ba bane̱ o epol’a boso. Di mabola me̱se̱ o jembilane̱ mo̱. (Langa Roma 15:1-3.) Di me̱nde̱ tombwane̱ jita yete̱na di boli nika. Yesu a kwali ná: “Bola le bonam buka kusa.”—Bebolo 20:35.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea mambo mō̱ mena Yesu a boledino̱ bane̱ na ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mo̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje jeno̱ ná di bola o bata be̱ne̱ ńo̱ng’a bolea bane̱.

4. Ne̱ni Yesu a we̱le̱no̱ bwam ba bane̱ o epol’a boso e?

⁴ Yesu ongwane̱ bane̱ to̱ na wo̱lo̱. Dutea te̱ nje Yesu a bolino̱ ponda dimuti di po̱ino̱ bupe̱ mo̱ o mudongo mō̱, yen ebe be̱be̱ na Kapernaum. Yesu a ta nde a wa tombise̱ bulu bwe̱se̱ o kane̱. A ta so̱ a wo̱lo̱ jita, nde a bo ndedi ponda e̱nno̱ batuedi na baboedi bena ba ta oteten a dimuti. A si bo̱lise̱ babo̱ buka te̱, nde a boli pe̱ ekwali e membe̱ buka be̱se̱, e belabe̱ ná Ekwali o Mudongo.—Lukas 6:12-20.

5. Ne̱ni milopo ma mbia mi malee̱le̱no̱ ndolo kapo̱ ka Yesu to̱ ponda ba wo̱lino̱ e?

⁵ Ne̱ni milopo ma mbia mi membilane̱no̱ Yesu. Dutea te̱ ben bete̱medi: Sango a mbia mō̱ a tunge̱ o mboa na wo̱lo̱ ombusa mo̱ tombise̱ buńa bwe̱se̱ o wum’ebolo. Yen ebe e o pula tonse̱ jokwa la mbia langame̱n o tombe̱ y’ebiamu, na mo̱ a kane̱ Yehova ná a bole mo̱ ngińa o tombise̱ mo̱. Na Yehova alabe̱ muka mao, a tombise̱ jokwa ka ko̱lo̱ngo̱ne̱. Nika ńokwe̱le̱ bana belēdi ba mweńa y’ebiamu be nde ná, jowe̱ la Yehova nde bayedi babu ba we̱le̱no̱ o epol’a boso.

6. Bola eyembilan ewo̱ ya ne̱ni Yesu a bolane̱no̱ ponda a tano̱ a pula ja na mo̱me̱ne̱ o jongwane̱ bane̱.

⁶ Yesu a ta a to̱ndo̱ bolane̱ pond’ao o jongwane̱ bane̱. Mo̱ we ná o keka dutea ne̱ni Yesu a sengino̱ ponda okono̱ ná diko̱m lao Yohane mudubisedi a bwabe̱ e? Ye̱ke̱i te̱, Yesu a bo ndutu jita. Bibe̱l mo̱ ná: “A sengino̱ [mwe̱ndi ma kwed’a Yohane], na mo̱ asumwe̱ wa wuma na bo̱lo̱, a we̱nge̱me̱ye̱ o wum’eyaṅ.” (Mat. 14:10-13) Je ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Yesu a pulino̱ ja na mo̱me̱ne̱. Jita lasu di yo̱ki nde to̱ndo̱ we̱nge̱me̱ye̱ o jea mbembe. Nde Yesu a si we̱li ja na mo̱me̱ne̱. Dimuti dinde̱ne̱ la bato di ta di po̱ bupe̱ mo̱ o wa wum’eyaṅ obiana a mapo̱ oten. Nje Yesu a bolino̱ e? Ombwedi nde ńo̱ng’a di dimuti, na mo̱ a “bwea mo̱ ndedi.” E̱n ná ba bato ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ na lo̱ko̱mea la Loba, na dibokime̱ne̱ a botea jongwane̱ babo̱. Na mo̱ “a kumwa lee̱ babo̱ [seto̱ ngus’a mambo, nde] mambo jita.”—Marko 6:31-34; Lukas 9:10, 11.

7-8. Bola eyembilan ewo̱ e malee̱ ne̱ni batudu ba mabolane̱no̱ pond’abu ka Yesu o jongwane̱ bonasango ke̱ nika e mapula.

 ⁷ Ne̱ni batudu be ndolo ba membilane̱no̱ Yesu. Di matimbise̱le̱ batudu masoma ońola ebolo ende̱ne̱ yena ba mabolano̱ o se̱le̱ jombwea ńo̱ng’asu! Jita la bonasango na bonańango o myemba ba si bi ebolo ye̱se̱ batudu ba mabolano̱. K’eyembilan, munasango to̱ munańango a be̱n te̱ mitakisan o do̱kita, bonasango bena ba mombweye̱ bekwali ba do̱kita (CLH) ba mapomane̱ wanea mo̱ jongwane̱. Ngedi iwo̱ nik’e yo̱ki nde bolane̱ oteten a bulu! Nde nded’a mulema e matute̱le̱ ban batudu ba ndolo na mbia mabu, o se̱le̱ jombwea ńo̱ng’a bonasango na bonańango abu bena be o ndutu.

⁸ Batudu ba mano̱ngo̱ pe̱ dongo o ebol’a longa la Mandabo ma Janea, milongi ma bebokedi mipe̱pe̱, na ya wana jongwane̱ ke̱ mbeu a ńolo ńe̱ne̱ne̱. Di si madimbea pe̱ to̱ ponda ńe̱se̱ ba matombise̱no̱ o lee̱ o mwemba, o jembe̱ na sue̱le̱ pe̱ biso̱. E te̱nge̱n jita ná di timbise̱le̱ ban bonasango be̱se̱ na mbia mabu jita la masoma. Yehova a benge namse̱ edī ba malee̱le̱no̱! Nde, ka nje te̱ yeno̱ na biso̱ be̱se̱, batudu pe̱ bangame̱n be̱ skwe̱. Ba s’angame̱n tombise̱ ponda jita o bola bebolo ba mwemba kańena ba si be̱ne̱ pe̱ ponda o jombwea ńo̱ng’a mbia mabu.

9. Bupisane̱ Filipi 2:4, 5, njika jo̱nge̱le̱ kriste̱n ye̱se̱ yangame̱nno̱ be̱ne̱ e?

⁹ Langa Filipi 2:4, 5. Ye mbale̱ ná biso̱ be̱se̱ di titi batudu, nde biso̱ be̱se̱  je ná jembilane̱ ede̱mo a Yesu ya we̱le̱ ńo̱ng’a bane̱ o epol’a boso. Bibe̱l e makwalea ońol’ao ná ‘a no̱ngi bowan ba mukom.’ (Fil. 2:7) Dutea te̱ nje nik’e mapulano̱ kwala. Mukom a bwam, to̱ muboledi, a mabola me̱se̱ o bwese̱ sango muńe̱nge̱. Kana jeno̱ bakom ba Yehova, na baboledi ba bonasango asu, ńo̱ng’asu ńe nde ná di bate bolea Yehova na bonasango asu. Malea ma mabupe̱ me ná mongwane̱ biso̱ o bola nika.

10. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

¹⁰ Ombwea mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱. Baise̱ wame̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ ne be̱be̱ o bolane̱ pond’am na ngud’am o jongwane̱ bane̱ e? K’eyembilan, nje na me̱nde̱no̱ bola yete̱na ba baise̱ mba ná na pe̱pe̱le̱ munasango nu mákokwe̱ mimbu ńe o ndabo a dibongo, to̱ ná ná wane munańango nu mákokwe̱ mimbu o ndongame̱n e? Mo̱ na le̱le̱m o wana jongwane̱ lam ke̱ e mapula bate̱ mpuli o sangise̱ epol’a jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ to̱ sabangane̱ Ndabo a Janea e?’ Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di mabolane̱ pond’asu, ngud’asu, na mabe̱ne̱ masu o bolea bane̱. Di kakane̱ o bola mo̱ man me̱se̱ ponda di bake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na mo̱, e pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mabola nika. Je̱n so̱ te̱ ná e mapula ná di bate be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ bane̱, nje jeno̱ ná di bola e?

11. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ bane̱ e?

¹¹ Kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Dutea te̱ ná we̱n ná e mapula ná o bate jongwane̱ bane̱, nde o si be̱n ńo̱ng’a bola nika. O be bete̱medi, kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Be̱ mbale̱. Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱, o baise̱ pe̱ mo̱ ná a bole wa “jemea na bola.”—Fil. 2:13.

12. Ne̱ni eso̱mb’a munasango e dubisabe̱ yeno̱ ná yongwane̱ mwemba mao e?

¹² Yete̱na we nde eso̱mb’a munasango e dubisabe̱, baise̱ Yehova ná a bole wa ńo̱ng’a pula bata bolea o mwemba. O bekombo ba wase bō̱, batudu be jita buka baboledi, jita la ba baboledi pe̱ ba mákokwa mimbu. Kana muto̱nde̱ mweno̱ nde bata je̱ne̱ne̱ o bebokedi, e mapula jita la beso̱mbe̱ ba bonasango o jombwea baboledi ba Yehova. O me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na we be̱be̱ o bolea o to̱ njik’epolo ńo̱ngi ńeno̱. Ońola nje e? Ońolana o me̱nde̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, nika e wanea wa dina la bwam, o bia pe̱ muńe̱nge̱ mwe o jongwane̱ bane̱.

13-14. Nje jeno̱ ná di bola ná te̱ite̱i o jongwane̱ bonasango na bonańango asu e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹³ Bia jemba njika ponda moto a be̱nno̱ ńo̱ng’a jongwane̱. Ńamuloloma Paulo a langwedi kriste̱n a Yudea ná: “Lo si bangisane̱ bola la bwam na sanga la mulema; ebanja yinka mabea nde Loba a do̱lisanno̱.” (Bon. 13:16) Ma malea ma ta bwam jita! Ponda to̱ ininga ombusa babo̱ kusa di leta, kriste̱n a Yudea i dī milongi mabu, bebolo babu, na belongi babu ba mbia bena be si ta be bolea Yehova, na babo̱ ba ‘ńa o midongo.’ (Mat. 24:16) E ta so̱ mweńa jita o ni ponda ná ba suane̱le̱. Yete̱na ba ta ba niwe̱le̱ malea ma Paulo o ebolo, ke̱ e si ta so̱ babo̱ lambo le ndutu o ko̱lo̱ngo̱ne̱ longe̱ labu la peńa.

¹⁴ Seto̱ ponda ye̱se̱ nde bonasango na bonańango asu ba me̱nde̱no̱ langwea biso̱ nje e mapule̱ babo̱. K’eyembilan, yen ebe munasango mō̱ a bo̱lo̱ne̱ munj’ao. Mo̱ nu munasango a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ ońola da na ndio, to̱ ońola  bebolo ba mboa e? E ná a si baise̱ jongwane̱ ońolana a si mapula takise̱ bonasango. Nde a me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ jita yete̱na biso̱me̱ne̱ nde di no̱ngi ngaban o wanea mo̱ jongwane̱. Di si kwala ná moto nupe̱pe̱ a me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ to̱ ná a me̱nde̱ langwea biso̱ nje e mapule̱ mo̱. Baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Na be̱ te̱ o be bete̱medi, njika jongwane̱ na wusano̱ to̱ndo̱ kusa e?’

15. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di mapula jongwane̱ bane̱ e?

¹⁵ Be̱ ńai beno̱ ná ba sisea be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Yen ebe o bi bonasango na bonańango o mwemba mo̱ngo̱ bena be be̱be̱ o jongwane̱ bane̱ ponda ye̱se̱. Ba si mabola pe̱ to̱ ná bane̱ bo̱nge̱le̱ ná ba matakise̱ babo̱. Di bi ná be be̱be̱ o jongwane̱ biso̱ o to̱ njika ponda, ńo̱ng’asu ńe pe̱ nde ná di be̱ ka babo̱! Alan, mutudu mō̱ ńa 45 mbu a mapula be̱ moto beno̱ ná ba sisea be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo. A kwali jombwea eyembilan a Yesu ná: “Yesu a ta a walame̱n jita, nde beso̱mbe̱ na batudu ba bato ba ta ba sisea mo̱ be̱be̱, ba si ta pe̱ to̱ ba bwa bo̱ngo̱ o baise̱ mo̱ jongwane̱. Ba ta ba bia ná a mombwea babo̱ na mbale̱. Na mapula jembilane̱ Yesu, na mapula be̱ moto beno̱ ná ba sisea be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo, ńe muyao, na nu mombweye̱ pe̱ bane̱.”

16. Ne̱ni we̱le̱ la byala ba Myenge 119:59, 60 o ebolo di mongwane̱no̱ biso̱ o bupe̱ eyembilan a Yesu ná batabata e?

¹⁶ Di s’angame̱n bo̱bo̱ yete̱na di si we̱li bupe̱ eyembilan a Yesu ná te̱ite̱i. (Yak. 3:2) Mūtu a titi ná embilane̱ ebol’a mulēd’ao ná ke̱nge̱nge̱. Nde mūtu oko te̱ na mawuse̱ mao a we̱ pe̱ na ngud’ao ńe̱se̱ o bupe̱ eyembilan a mulēd’ao ná batabata, a me̱nde̱ benga ńaka. Biso̱ pe̱ di  we̱le̱ te̱ o ebolo nje jokono̱ o jokwa lasu la biso̱me̱ne̱, di bola pe̱ me̱se̱ o buka bo̱bo̱ lasu, di me̱nde̱ we̱le̱ bupe̱ eyembilan a Yesu ná batabata.—Langa Myenge 119:59, 60.

17-18. Di se̱le̱ te̱ jombwea bwam ba bane̱ kapo̱ ka Yesu, nje di me̱nde̱no̱ tombwane̱ e?

¹⁷ Je te̱ be̱be̱ o jongwane̱ bane̱, nik’e matute̱le̱ bape̱pe̱ o bola mulemlem. Mutudu mō̱ nu belabe̱ ná Tim mo̱ ná: “Di be̱n beso̱mbe̱ ba bonasango be ńaki o be̱ baboledi, bō̱ babu ba ta ba dia beso̱mbe̱ jita ponda ba te̱se̱be̱no̱ ka baboledi. Njo̱m po̱ ńe nde ná, nika ba tano̱ be̱ne̱ ne̱ni bane̱ beno̱ be̱be̱ o jongwane̱, babo̱ pe̱ ba bupe̱ eyembilan abu. Ben beso̱mbe̱ be mongwane̱ mwemba masu jita, be masue̱le̱ pe̱ batudu eyeka.”

¹⁸ Je nde o wase bato ba mombweano̱ nde bwam ba babo̱me̱ne̱. Nde baboledi ba Yehova ba titi nika. Eyembilan a Yesu e be̱n ngińa omo̱ń asu, di mapula pe̱ bola me̱se̱ o bupe̱ mo̱. Ye mbale̱ ná di titi ná di bupe̱ matanga mao ná ke̱nge̱nge̱, nde je ná di “bupe̱ matanga mao [ná batabata].” (1 Pet. 2:21) Kapo̱ ka Yesu, di boli te̱ me̱se̱ o se̱le̱ jombwea bwam ba bane̱, di me̱nde̱ be̱ bonam ońolana je o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱.