Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 9

Qakʼamaq qe rikʼin li Jesús naq kixtenqʼahebʼ li junchʼol

Qakʼamaq qe rikʼin li Jesús naq kixtenqʼahebʼ li junchʼol

«Qʼaxal nim li sahil chʼoolejil wank saʼ li kʼehok chiru li wank saʼ li kʼuluk» (HECH. 20:35).

BʼICH 106 Qayuʼamiq li tzʼaqal rahok

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaru li chaabʼil naʼlebʼ naxkʼutbʼesi li xtenamit li Jehobʼa?

 JUNXIL qʼe kutan, li Santil Hu kixye naq li xtenamit li Jehobʼa tkʼanjelaq chi anchalebʼ xchʼool rubʼel xwankilal li Jesús (Sal. 110:3, TNM). Relik chi yaal, li propesiiy aʼin yook chi tzʼaqlok ru saʼebʼ li qakutan. Rajlal chihabʼ, ebʼ laj kʼanjel chiru li Yos chi sa saʼ xchʼool nekeʼxkʼe chi miyon li hoor re aatinak chirix li Raatin li Yos ut chi sibʼil. Nekeʼxkʼe ajwiʼ li xhoonal re xtenqʼankilebʼ li rechpaabʼanel rikʼin li naʼajmank chiruhebʼ, li nekeʼrekʼa ut saʼ li xpaabʼal. Joʼkan ajwiʼ, ebʼ li cheekel winq ut laj tenqʼanel saʼ li chʼuut nekeʼroksi naabʼal li hoonal re xkawresinkil li xkʼanjelebʼ, li seeraqʼ choʼq re li chʼutam, ut naq nekeʼrulaʼani ebʼ li rechpaabʼanel re xwaklesinkilebʼ xchʼool. Kʼaru naʼekʼasink rehebʼ chi xbʼaanunkil aʼin? Xbʼaan naq nekeʼxra li Jehobʼa ut ebʼ li rechpoyanamil (Mat. 22:37-39).

2. Joʼ naxye saʼ Romanos 15:1-3, kʼaru eetalil kixkanabʼ choʼq qe li Jesús?

2 Li Jesús kixkʼe chiʼubʼej li nekeʼraj ebʼ li junchʼol, ut naqayal qaqʼe chi xkʼambʼal qe rikʼin (taayaabʼasi Romanos 15:1-3). Wi naqabʼaanu, us tooʼelq. Li Jesús kixye: «Qʼaxal nim li sahil chʼoolejil wank saʼ li kʼehok chiru li wank saʼ li kʼuluk» (Hech. 20:35).

3. Kʼaru tqatzʼil rix saʼ li tzolom aʼin?

3 Saʼ li tzolom aʼin tqatzʼil rix junjunq li naʼlebʼ li kixbʼaanu li Jesús re xtenqʼankilebʼ li junchʼol ut chanru tqakʼam qe rikʼin. Tqil ajwiʼ kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re naq t-alaaq saʼ qachʼool xtenqʼankilebʼ li junchʼol.

QAKʼAMAQ QE RIKʼIN LI JESÚS

Usta lubʼlu li Jesús, kʼaru kixbʼaanu re xtenqʼankilebʼ li keʼwulak chi rilbʼal? (Chaawil li raqal 4).

4. Chanru kixkʼutbʼesi li Jesús naq kixkʼe chiʼubʼej li nekeʼraj ebʼ li junchʼol?

4 Usta lubʼlu chaq li Jesús kixtenqʼahebʼ li junchʼol. Qakʼoxlaq chanru kinaʼlebʼak li Jesús naq jun chʼuut chi qas qiitzʼin xkohebʼ chi rilbʼal saʼ jun li tzuul, maare chixkʼatq Capernaúm. Li Jesús kixnumsi li qʼoqyink chi tijok, joʼkan naq qʼaxal lubʼlu tana. Abʼan naq kirilebʼ chixjunil li kristiʼaan, kixtoqʼobʼa ruhebʼ li nebʼaʼ ut ebʼ li yaj. Moko kaʼaj tawiʼ kixkʼirtasihebʼ, kixkʼe ajwiʼ jun li seeraqʼ li qʼaxal nawaklesink chʼoolej: li seeraqʼ li kixkʼe saʼ li tzuul (Luc. 6:12-20).

Chanru tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin li Jesús? (Chaawil li raqal 5).

5. Chanru nekeʼxkʼam re rikʼin li Jesús li nekeʼjolomink re li junkabʼal usta jwal lubʼlukebʼ?

5 Chanru nekeʼxkʼam re rikʼin li Jesús li nekeʼjolomink re li junkabʼal. Qakʼoxlaq rix jun li yuwaʼbʼej li nawulak saʼ li rochoch ut jwal lubʼlu xbʼaan naq kikʼanjelak chixjunil li kutan. Saʼ li qʼoqyink aʼan teʼloqʼoninq joʼ junkabʼal. Naraj xkanabʼankil re junaq chik kutan, abʼan naxtzʼaama re li Jehobʼa naq chixkʼehaq li xkawilal re xbʼaanunkil. Li Jehobʼa narabʼi li xtij, ut li junkabʼal natzolok joʼ nekeʼxbʼaanu rajlal xamaan. Chiru li qʼoqyink aʼan, ebʼ li alal kʼajolbʼej nekeʼxtzol jun li chaabʼil naʼlebʼ: naq chiruhebʼ li xnaʼ xyuwaʼ qʼaxal wank xwankil li xkʼanjel li Yos.

6. Joqʼe kixkʼe xhoonal li Jesús re xtenqʼankilebʼ li junchʼol?

6 Li Jesús kixkʼe xhoonal rehebʼ li junchʼol. Qakʼoxlaq aʼin: tojaʼ kixnaw li Jesús naq laj Juan laj Kubʼsihomhaʼ, li ramiiw, xeʼxkamsi ut qʼaxal ra tana saʼ xchʼool. Li Santil Hu naxye: «Naq li Jesus kirabʼi aʼin, kiʼelk aran saʼ jukubʼ ut koho saʼ jun junesal naʼajej najt rikʼin chixjunilebʼ» (Mat. 14:10-13). Natawmank ru naq kiraj wank xjunes. Wankebʼ nekeʼraj wank xjunes naq nekeʼkamk junaq li xkomon malaj li ramiiw. Abʼan li Jesús moko kiruuk ta xbʼaanunkil aʼin, xbʼaan naq kʼajoʼebʼ li kristiʼaan li yookebʼ chaq chi oybʼenink re saʼ jun li najtil naʼajej. Kʼaru kixbʼaanu? Kixkʼoxla li nekeʼraj ut «kixtoqʼobʼa ruhebʼ». Kixkʼe reetal naq aajel chiruhebʼ naq teʼkawresiiq li xpaabʼal, ut saʼ junpaat kixbʼaanu. Joʼkan naq, «naabʼal li kʼaʼaq re ru kiʼok wiʼ chi xtzolbʼalebʼ» (Mar. 6:31-34; Luc. 9:10, 11).

7, 8. Kʼe jun li eetalil chanru ebʼ li cheekel winq nekeʼxkʼam re rikʼin li Jesús naq junaq li hermaan naraj xtenqʼ.

7 Chanru nekeʼxkʼutbʼesi li cheekel winq naq nekeʼxkʼam re rikʼin li Jesús. Peʼyaal naq qʼaxal naqabʼanyoxi li nekeʼxbʼaanu li cheekel winq re qatenqʼankil? Naabʼal qe inkʼaʼ naqakʼe reetal chixjunil li nekeʼxbʼaanu. Jun eetalil, naq nakʼulmank junaq li rahilal, li nekeʼtzʼaqonk saʼebʼ li chʼuut li nekeʼulaʼanink re li bʼanlebʼaal saʼ junpaat nekeʼxtenqʼa li hermaan li naʼajmank chiruhebʼ ut nekeʼxbʼaanu usta tuqtu qʼoqyink. Abʼan, saʼ xkʼabʼaʼ naq nekeʼxtoqʼobʼa ru li rechpaabʼanel, ebʼ li cheekel winq ut ebʼ li xjunkabʼal nekeʼxkʼe xchʼool chi xtenqʼankilebʼ li rechpaabʼanel.

8 Ebʼ li cheekel winq nekeʼtenqʼank ajwiʼ chi xyiibʼankil ebʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl ut jalan chik li naʼajej re loqʼonink, joʼ ajwiʼ nekeʼtenqʼank naq nakʼulmank junaq li rahilal. Ut naabʼal ajwiʼ li hoor nekeʼroksi re kʼutuk, re xtenqʼankilebʼ ut xwaklesinkilebʼ xchʼool li hermaan saʼ li chʼuut. Chixjunilebʼ li cheekel winq aʼin ut li xjunkabʼal xkʼulubʼebʼ naq tqawaklesihebʼ xchʼool. Naqaj naq li Jehobʼa tixtenqʼahebʼ xbʼaan naq nekeʼxkʼe xchʼool chi kʼanjelak. Relik chi yaal, joʼ naʼoybʼenimank chirix chik junaq li hermaan, ebʼ li cheekel winq tento naq teʼxkʼe reetal chanru yookebʼ xbʼaanunkil aʼin. Inkʼaʼ raj wiʼ chik teʼxkʼe xbʼeen li hoonal li nekeʼroksi re xbʼaanunkil li kʼanjel saʼ li chʼuut xbʼaan naq aʼin tixbʼaanu naq inkʼaʼ chik teʼxkʼe xhoonal choʼq re li xjunkabʼal.

CHANRU TQAYAL QAQʼE CHI XTENQʼANKILEBʼ LI JUNCHʼOL?

9. Joʼ naxye saʼ Filipenses 2:4, 5, chanru toonaʼlebʼaq?

9 (Taayaabʼasi Filipenses 2:4, 5). Moko kaʼaj tawiʼ li cheekel winq teʼruuq xbʼaanunkil aʼin, chiqajunilo naru tqakʼam qe rikʼin li Jesús. Li Santil Hu naxye naq aʼan «kixkʼam ribʼ kamaʼ junaq moosej» (Filip. 2:7). Kʼaru naxkʼut chiqu aʼin? Jun aj kʼanjel naxsikʼ chanru xsahobʼresinkil xchʼool laj echal kʼanjel. Joʼ aj kʼanjel chiru li Jehobʼa ut chiruhebʼ li qechpaabʼanel, naqaj tzʼaqal kʼanjelak choʼq re li Qayos ut choʼq rehebʼ li qechpaabʼanel. Chanru tooruuq xbʼaanunkil? Qilaq wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ.

10. Kʼaru tqatzʼil rix chiqajunjunqal?

10 Tzʼil rix laanaʼlebʼ. Kʼoxla: «Ma nawaj xkʼebʼal inhoonal re xtenqʼankilebʼ li junchʼol? Kʼaru tinbʼaanu wi teʼxye we naq twulaʼani junaq li hermaan li ak cheek chik malaj tinkʼam junaq li hermaan ixq li ak cheek chik saʼebʼ li chʼutam? Ma saʼ junpaat nintzʼaqonk chi xmesunkil li naʼajej bʼarwiʼ naʼuxmank li nimla chʼutam malaj xyiibʼankil li Chʼutlebʼaal Kabʼl?». Naq xqaqʼaxtesi li qayuʼam chiru li Jehobʼa, xqaye re, naq tqoksi chixjunil li qayuʼam re kʼanjelak chiru, joʼ li qahoonal ut li kʼaru wank qe. Joʼkan naq, qʼaxal nasahoʼk saʼ xchʼool naq naqoksi aʼin, re xtenqʼankilebʼ li junchʼol chi maakʼaʼ naqoybʼeni. Abʼanan, kʼaru tooruuq xbʼaanunkil wi naqakʼe reetal naq toj wank kʼaru naʼajmank xjalbʼal saʼ li qayuʼam?

11. Chanru nokooxtenqʼa li tij re naq tqaj xtenqʼankilebʼ li junchʼol?

11 Tijon chiru li Jehobʼa chi anchal aachʼool. Wi nakaakʼe reetal naq toj wank naʼajmank xjalbʼal saʼ laayuʼam, abʼan inkʼaʼ naʼalaak saʼ aachʼool xbʼaanunkil, tijon chi anchal aachʼool chiru li Jehobʼa. Te laachʼool chiru. Ye re chanru nakaawekʼa aawibʼ ut tzʼaama re, naq t-alaaq saʼ laachʼool «xbʼaanunkil li kʼaru naraj» ut tixkʼe aametzʼew re xbʼaanunkil (Filip. 2:13, Wy).

12. Chanru naru nekeʼtenqʼank saʼ li xmolam li Jehobʼa ebʼ li saaj al li ak kubʼenaqebʼ xhaʼ?

12 Ma laaʼat jun saaj al ut kubʼenaq aahaʼ? Patzʼ re li Jehobʼa naq tatxtenqʼa re naq t-alaaq saʼ laachʼool xkʼebʼal xkomon laakʼanjel saʼ li chʼuut. Saʼ wiibʼ oxibʼ li naʼajej wank naabʼal ebʼ li cheekel winq ut moko naabʼalebʼ ta ebʼ laj tenqʼanel, ut naabʼal rehebʼ laj tenqʼanel aʼin ak cheekebʼ chik. Saʼ xkʼabʼaʼ naq li xmolam li Jehobʼa junelik yook chi kʼiik, qʼaxal naʼajmank naq li toj saajebʼ teʼxtenqʼa ebʼ li cheekel winq re rilbʼal li xtenamit li Jehobʼa. Wi nakaawaj kʼanjelak bʼarwiʼ naʼajmank, qʼaxal sahaq saʼ laachʼool xbʼaan naq taasahobʼresi xchʼool li Jehobʼa, us teʼaatinaq chaawix ut sa taawekʼa aawibʼ xbʼaan naq yookat xtenqʼankilebʼ li junchʼol.

Ebʼ li hermaan re Judea keʼelelik ut keʼxqʼax ru li nimaʼ Jordán re naq teʼwulaq saʼ li tenamit Pela. Li keʼwulak xbʼeenwa keʼxjekʼi xtzekemqebʼ li tojaʼ yookebʼ chi wulak. (Chaawil li raqal 13).

13, 14. Kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re xtenqʼankilebʼ li qechpaabʼanel? (Chaawil li jalam u chiru li hu).

13 Kʼe aachʼool chirix li naʼajmank chiruhebʼ li junchʼol. Li apóstol Pablo kixkʼe li naʼlebʼ aʼin saʼ li esilhu choʼq rehebʼ laj Hebreo: «Misachk saʼ eechʼool xbʼaanunkil li usilal joʼwiʼ xwotzbʼal chixjunil; aʼan aʼin li mayej nawulak chiru li Yos» (Heb. 13:16). Qʼaxal yaal li aatin aʼin! Naq ebʼ li hermaan re Judea xeʼxkʼul li esilhu aʼin, xeʼxkanabʼ li rochoch, li xkʼay, li xkomonebʼ li maawaʼebʼ aj paabʼanel, ut xeʼelelik saʼebʼ li tzuul (Mat. 24:16). Chʼolchʼo naq saʼ li hoonal aʼan qʼaxal wank xwankil naq teʼxtenqʼa ribʼ chiribʼilebʼ ribʼ. Wi ak xeʼxyuʼami li naʼlebʼ li kixkʼe li apóstol Pablo, moko tchʼaʼajkoʼq ta chik chiruhebʼ naq tmajeloʼq li kʼaru rehebʼ.

14 Maare moko junelik ta teʼxye qe li qechpaabʼanel li naʼajmank chiruhebʼ. Qakʼoxlaq jun li hermaan li kikamk li rixaqil. Ma naʼajmank naq tqatenqʼa rikʼin li xtibʼel xwa, li xkʼanjel saʼ li rochoch malaj tqakʼam saʼ junaq li naʼajej? Maare maakʼaʼ tixye xbʼaan naq maaʼani naraj xchʼiʼchʼiʼinkil. Abʼan chʼolchʼo naq tixbʼanyoxi naq tqatenqʼa. Inkʼaʼ tqakʼoxla naq junelik ttenqʼaaq xbʼaan junaq li hermaan malaj naq tixye qe li naʼajmank chiru. Qakʼoxlaq: «Wi laaʼin raj yookin xkʼulbʼal aʼin, kʼaru raj nawaj naq teʼxbʼaanu chiwix?».

15. Kʼaru tento tqabʼaanu wi naqaj xtenqʼankilebʼ li junchʼol?

15 Bʼaanu naq sa teʼrekʼa ribʼ aawikʼin. Relik chi yaal naq saʼ li qachʼuut wankebʼ li hermaan li qʼaxal nekeʼxyal xqʼe chi xtenqʼankilebʼ li junchʼol. Maajunwa nekeʼxkʼutbʼesi naq yooko xchʼiʼchʼiʼinkilebʼ. Naqanaw naq nekeʼraj qatenqʼankil ut naqaj xkʼambʼal qe rikʼinebʼ. Laj Alan, jun li cheekel winq li wank 45 chihabʼ re, naraj naq ebʼ li junchʼol inkʼaʼ teʼchʼaʼajkoʼq chiruhebʼ xpatzʼbʼal li xtenqʼ. Naq naxkʼoxla rix li kixbʼaanu li Jesús, aʼan naxye: «Li Jesús jwal laatzʼ chaq ru, abʼan naabʼalebʼ nekeʼraj wank rikʼin usta jalan jalanq xchihabʼebʼ ut moko nekeʼkʼoxlak ta xpatzʼbʼal xtenqʼ re. Nekeʼxnaw naq naxkʼe xchʼool chirixebʼ. Li qʼaxal nawaj aʼan xkʼambʼal we rikʼin li Jesús ut naq ebʼ li junchʼol inkʼaʼ teʼchʼaʼajkoʼq chiruhebʼ xpatzʼbʼal xtenqʼ, teʼril naq ninrahok ut naq ninkʼe inchʼool chirixebʼ».

16. Chanru nokooxtenqʼa Salmo 119:59, 60 chi xkʼambʼal qe rikʼin li Jesús?

16 Michʼinaak qachʼool wi inkʼaʼ naqabʼaanu chi tzʼaqal re ru joʼ kixbʼaanu li Jesús (Sant. 3:2). Jun li poyanam li natzolok inkʼaʼ naru naxqʼax ru laj kʼutunel, abʼan, wi naxtzol xnaʼlebʼ chirix li xpaltil ut naxyal xqʼe chi xkʼambʼal re rikʼin laj kʼutunel, tchaabʼiloʼq li xnaʼlebʼ. Joʼkan ajwiʼ nakʼulmank qikʼin, wi naqayal qaqʼe chi xyuʼaminkil li naqatzol qajunes saʼ li Santil Hu ut chi xjalbʼal li qanaʼlebʼ, tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin li Jesús (taayaabʼasi Salmo 119:59, 60).

KʼARU RUSILAL NAQATAW NAQ NOKOOTENQʼANK?

Naq ebʼ li cheekel winq nekeʼxkʼam re rikʼin li Jesús, nekeʼxkanabʼ jun chaabʼil eetalil choʼq rehebʼ li saaj. (Chaawil li raqal 17). *

17, 18. Kʼaru rusilal naqataw naq naqakʼam qe rikʼin li Jesús?

17 Naq nokootenqʼank, ebʼ li junchʼol nekeʼraj ajwiʼ xbʼaanunkil. Laj Tim, jun li cheekel winq, naxchʼolobʼ: «Saʼ li qachʼuut wankebʼ li hermaan saaj li xeʼkʼiik saʼ li xpaabʼal ut xeʼok joʼ aj tenqʼanel saʼ li chʼuut xbʼaan naq xeʼril li xeʼxbʼaanu ebʼ li junchʼol ut xeʼxkʼam re rikʼinebʼ. Naq nekeʼxbʼaanu aʼin, nekeʼxtenqʼa li chʼuut ut ebʼ li cheekel winq».

18 Li ruuchichʼochʼ aʼin kaʼajwiʼ naxkʼoxla ribʼ xjunes, abʼan laaʼo jalano. Naxtochʼ qachʼool naq li Jesús kixtenqʼahebʼ li junchʼol ut naqaj ajwiʼ xkʼambʼal qe rikʼin. Usta yaal naq inkʼaʼ tooruuq xbʼaanunkil chi tzʼaqal re ru, abʼan tooruuq xtaqenkil «li xnums» (1 Ped. 2:21). Wi naqayal qaqʼe chi xkʼambʼal qe rikʼin li kixbʼaanu li Jesús, qʼaxal tsahoʼq saʼ qachʼool xnawbʼal naq li Jehobʼa narusila qu.

BʼICH 107 Li Yos, reetalil li rahok

^ Li Jesús junelik kixkʼe chiʼubʼej li nekeʼraj ebʼ li junchʼol. Saʼ li tzolom aʼin tqatzʼil rix wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ chirix chanru tooruuq xkʼambʼal qe rikʼin li Jesús naq inkʼaʼ kixkʼoxla ribʼ xjunes ut li rusilal li naqataw.

^ XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Laj Daniel, jun li hermaan saaj, naril naq wiibʼ li cheekel winq nekeʼrulaʼani li xyuwaʼ saʼ li bʼanlebʼaal. Li naril naxtenqʼa chi xkʼebʼal chiʼubʼej li naʼajmank chiruhebʼ li hermaan. Laj Benjamín, jun chik li saaj, naxkʼe reetal li naxbʼaanu laj Daniel. Li naxbʼaanu naxtenqʼa laj Benjamín re naq ttzʼaqonq chi xsaabʼesinkil li Chʼutlebʼaal Kabʼl.