Na yabe̱ nde o mbu 1941, o Paris o Fre̱nsi. Mbia masu mu si ta m’bwaṅ. Na ta na to̱ndo̱ esukulu jita, dutea te̱ ndutu na bono̱ ke̱ ne 10 mbu ponda nese̱le̱no̱ esukulu ońolana na ta na boa eyo̱so̱s’a njo̱. Mado̱kita ma ta ma kwala ná na nange nde, na s’asumwe̱ o no̱ngo̱ tomtom, e si ya be̱ na bata bo̱bise̱ besaosao bam. Na tombise̱ so̱ nde ni ponda ńe̱se̱ o langa byalati na senga pe̱ belēdi Universite ńa Sorbonne o Paris e tano̱ e tombise̱ o Radio. Ponda do̱kita lam di kwalino̱ ná na mája bwam, ná ne ná na timba o esukulu, na bo muńe̱nge̱ jita. Na kwali nde o mulema ná, ‘Nje mado̱kita ma mabolano̱ ye betańsedi!’ Botea ni ponda, ńo̱ng’am e ta nde ná mba pe̱ na boleye bato ná ba je bwam. Ponda te̱ sango am a tano̱ a baise̱ mba nje na me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ bola ke̱ na koki, na ta nde nalabe̱ ná, “Na mapula nde be̱ do̱kita.” Nika nde ebol’a do̱kita e timbino̱ be̱ lambo le mba mweńa buka me̱se̱.

Mbia masu mu ta nde o ebas’a Katolik. Nde na si ta na bia mambo jita jombwea Loba, na ta pe̱ na be̱ne̱ myuedi jita. Ponda na botedino̱ jokwa ebol’a do̱kita o Universite nde na timbino̱ bukea o mo̱nge̱le̱ ná longe̱ di wekabe̱ nde.

Na dia na mo̱nge̱le̱ nged’a boso nombono̱ mbonji ni belabe̱ ná tulip o Mikroskope. Nubi ponda ne̱nno̱ ne̱ni ni mbonji e matatano̱ mo̱me̱ne̱ na wea na mulo̱lo̱ko̱ pe̱. Ne̱n pe̱ ná e makakame̱ ke̱ ba we̱le̱ mo̱ o wanga, e wule̱ pe̱ ke̱ ba dubi mo̱ o madiba. Din tata la ńolo na mambo mō̱ mape̱pe̱ nde ba mongwane̱  bewekedi besadisadi ná be we̱le̱ be̱ longe̱ to̱ ngo̱ e tukwa nde. Ne̱nno̱ mbad’a tobotobo no̱ki te̱ e longedino̱, nik’e boli mba mbaki ná longe̱ di si wu na mo̱me̱ne̱.

O mbu mu londe̱ miba m’esukul’am ya do̱kita, na bati je̱ne̱ mambo mape̱pe̱ ma mabamse̱ ná Loba e. Ponda jokono̱ ne̱ni ńol’a mot’a benama e longedino̱, je̱n ne̱ni dia di mongwane̱no̱ mine masu o niame̱ na o telame̱. Mbadi mison na bewese ba latino̱, ba mabolano̱ pe̱ ebolo mwemba e matańsane̱ bwambi. K’eyembilan, noko ná misisa mi malate̱ muson mō̱ ma dia n’ewese e londe̱ beba ya mune mi mabea mongo maba, na mo̱ mi busise̱ ńangi yena owas’ao nde mison mi male̱ nate̱na o sasa mine mi matombano̱, nde mi bama pe̱. Mison mipe̱pe̱ pe̱ mena me ngińa mi mongwane̱ o kaka misisa be̱be̱ na bewese ba mine. Esibe̱ te̱ na nika, misisa ma mine masu mi wusa nde tembame̱ ka misinga ma dipunga la jango, e be̱ biso̱ ndutu o nie̱ mine. Na so̱ṅtane̱ so̱ ná nu ńena nu longi ńol’a mot’a benama a be̱n dibie̱ dinde̱ne̱.

Ebol’a Muwekedi e bati pe̱te̱ jubise̱ mba ponda nokono̱ ne̱ni muna a maboteano̱ soa we̱i ke̱ a yabe̱. Noko ná obiana a mayabe̱, niponda muna a diano̱ nde tand’a ngule̱, tongwea na ngo̱bi nde a masoano̱ we̱i. O ni ponda, mikuta ma mudi misadi mena me mo̱ o besaosao me nde ewolo. Nde yadi di nisisea te̱, mi mikuta mi malonda na madibadiba mō̱ ma tobotobo. Dibokime̱ne̱ muna a mabusano̱ o dibum, a soa pe̱ we̱i ao yaboso, mambo ma betańsedi ma mabolane̱. Dipo̱ndi le mo̱ o mulema di makwesame̱ ná maya ma boteye tomba la besaosao. O ni ponda mweńa, ma madibadiba ma tobotobo ma mabola so̱ ná mi mikuta misadi me o besaosao ba muna mi pomane̱ londa na mudi ná mi si batame̱. Dibokime̱ne̱ ombusa man me̱se̱, muna ā ńai ni dongame̱n o botea soa we̱i na mo̱me̱ne̱.

Na ta na pula bia nu ńena nu weki ma mambo ma betańsedi, na mba na botea so̱ langa Bibe̱l na iwiye̱. Mambenda ońola bosangi Loba a bolino̱ tumba la Israel ye we̱nge̱ buka 3 000 mbu, mubise̱ mba jita. Loba a ta a langwea bana ba Israel ná ba kudumane̱ lobi labu o ekukudu, bo̱ke̱le̱ ponda ye̱se̱, ba kwesane̱ pe̱ moto nu be̱n diboa di mape̱ye̱ne̱ ndabo ońola pambo a ponda po̱. (Lev. 13:50; 15:11; Ndim. 23:13) Ye etum a ponda Bibe̱l e teleye̱no̱ ne̱ni maboa ma mape̱ye̱ne̱ ma malańano̱, nde bamabie̱ ba so̱i nde nika ye we̱nge̱ mimbu to̱ mininga. Na so̱ṅtane̱ pe̱ ná, mbenda ońola mulatako ma mome na muto, ńe o kalat’a Levitiko pe̱ e tati tumba la Israel na jita la maboa. (Lev. 12:1-6; 15:16-24) Na timbi so̱ṅtane̱ ná Muwekedi a boli nde tumba la Israel man mambenda ońola bwam babu, a namse̱ pe̱ be̱se̱ bena ba we̱le̱ mo̱ o ebolo. Na timbi bukea o mo̱nge̱le̱ ná Bibe̱l e wu nde na Loba​—Loba lena na si tano̱ na bia dina ni ponda.

Niponda na tano̱ nokwa ebol’a do̱kita o Universite nde na dongame̱nno̱ Lydie, eso̱mb’a ngo̱ndedi ewo̱, na biso̱ di to̱ndo̱ne̱. Di bane̱ o mbu 1965 ke̱ na niya bo̱le̱ esukul’am. O mbu 1971, di ta di máya bana balalo  oteten a bana mutoba di timbino̱ be̱ne̱. Lydie a sue̱le̱ mba jita, o ebol’am ya do̱kita na o longe̱ lasu la ndabo a mbia.

Na boli ebolo mbu milalo o do̱kita diwo̱ obiana na matele̱ lam la mbame̱ne̱. Ombusa nika nde na dongame̱nno̱ babaedi bō̱, baboedi bam ba peńa baba na langwedino̱ bińo̱ o bebotedi, ba ta nde ba po̱ o do̱kita. Ke̱ ne o pula tilea mome myanga, nde munj’ao a kwalino̱ ná: “A do̱kita, son, o si we̱le̱ maya o mi myanga.” Nik’e ńakisane̱ mba, na mba na baise̱ ná: “We iwiye̱? Ońola nje?” Na mo̱ a timbise̱le̱ mba ná: “Je nde Mboṅ a Yehova.” Na si ta na másenga ońola Mboṅ a Yehova to̱ nje pe̱ i mokwe̱le̱no̱ jombwea maya. Na nu muto a no̱ngo̱ Bibe̱l ao, a langea mba bepasi be masue̱le̱ bedomsedi babu ná ba si matapa maya. (Bebolo 15:28, 29) Ombusa nika, bā na mom’ao ba lee̱ mba ná Janea la Loba di me̱nde̱ bo̱le̱ take, maboa, na kwedi. (Bbī. 21:3, 4) Na kwali nde na muńe̱nge̱ ná: “Nje bińo̱ leno̱ o langwea mba ye nde ńo̱ngi na be̱nno̱ botea mūtu! Noko nde ebol’a do̱kita o jongwane̱ bato ba matake̱.” Na ta muńe̱nge̱ kańena di kwali lambo ka hawa po̱ n’epasi. Ponda balono̱, o mulema mam na si ta pe̱ na pula be̱ o ebas’a Katolik, ebanja na ta nde na wa jokwa ná, nu Muwekedi na mubeano̱ a mabelabe̱ ná Yehova.

Ba babaedi ba timbi pe̱te̱ o do̱kita lam ngedi ilalo, ngedi te̱ ba po̱ino̱ di kwali buka hawa po̱. Na mba na bele̱ babo̱ ombo’am ná di we̱le̱ be̱ne̱ pond’a bwaba o kwala ońola Bibe̱l. To̱ná Lydie a tano̱ ukea na biso̱ o jokwa Bibe̱l, a si ta a pula jemea ná belēdi bō̱ bokwe̱le̱no̱ biso̱ o ebas’a Katolik be si ta mbale̱. Na mba na bele̱ pata po̱ ombo’asu. Di kwaledi ońola belēdi b’ebasi natē̱ ponda ni tombi ńa bulu, di bolane̱ nde Bibe̱l buka te̱. Y’ekwali nde e boli Lydie mbaki ná Mboṅ a Yehova i mokwe̱le̱ nde mbale̱. Ombusa ponda, ndol’asu ońola Yehova e bati ńaka, e tute̱le̱ biso̱ babane̱ o dubisabe̱ o mbu 1974.

Nje nokono̱ jombwea mwano ma Loba ońola mbel’a moto e tuko nje e ta mba mweńa buka me̱se̱. Jowe̱ la Yehova nde di timbi biso̱ na Lydie lambo le mweńa buka me̱se̱. Ńo̱ng’asu e ta nde ná di kokise̱ bana basu kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l. Jokwe̱le̱ bana basu o to̱ndo̱ Yehova na bato, nik’e bati lata mbia masu jita.​—Mat. 22:37-39.

Ponda iwo̱ biso̱ na Lydie di yo̱ki yo̱ lo̱ ke̱ jo̱nge̱le̱ nje bana basu ba tano̱ ba kwala jombwea bedomsedi basu. Ba ta ba bia ná o ndabo asu ńa mbia di ta di we̱le̱ o ebolo ben belēdi ba Yesu ná, “ese̱le̱ eyal’ańu e be̱ nde  na: E, e; ke̱m, ke̱m.” (Mat. 5:37) K’eyembilan, buńa bō̱, ke̱ mun’asu ńa muto ńa mutudu a be̱n 17 mbu, Lydie a ta a banga ná ale o miyenga na beso̱mbe̱ bepe̱pe̱. Na mō̱ ńa be beso̱mbe̱ a kwalane̱ mun’asu ná, “Ńo̱ngo̱ a bangi te̱ jese̱le̱ wa ná o buse, baise̱ so̱ngo̱ wonja!” Na mun’asu a timbise̱le̱ ná: “E titi to̱ njo̱m o baise̱, babo̱ babane̱ be nde mudumbu mō̱ ponda ye̱se̱.” E, bana basu mutoba be̱se̱ be̱n ná biso̱ na Lydie di ta nde jo̱nge̱le̱ diwo̱ jombwea we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo. Di matimbise̱le̱ Yehova masoma jita ebanja o nin we̱nge̱, mbia masu mu bati yamba, dongo dinde̱ne̱ pe̱ be o bolea Yehova.

To̱ná mbale̱ e tukono̱ nje e ta mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lam, na ta te̱ nde na pula bolane̱ ebol’am ya do̱kita o jongwane̱ baboledi ba Loba. Na mba na te̱ mpuli o bolea ka do̱kita o Bete̱l ńa Paris, ombusa ponda pe̱ o Bete̱l a peńa o Louvier. Ye we̱nge̱ be̱be̱ na 50 mbu neno̱ mute̱ mpuli o Bete̱l. Y’etum a ponda ye̱se̱, na kusi mako̱m me mba tiki jita oteten a mbia ma Bete̱l. Bō̱ babu ba mábe̱ne̱ 90 mbu. Buńa bō̱ pe̱ na ta na dongame̱ne̱ elong’a Bete̱l ya peńa, na bo muńe̱nge̱ tobotobo ponda na so̱ino̱ ná mba nde nongwane̱ ńango o ya mo̱ ye we̱nge̱ 20 mbu.

O min mimbu me̱se̱, ndolo na to̱ndino̱ Yehova e bati be̱ bonde̱ne̱, ebanja ne̱n ne̱ni a mabolane̱no̱ bebokedi bao o die̱le̱ na tata baboledi bao. O bebotedi ba mimbu ma 1980, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di ta di busise̱ bete̱sedi bō̱ o Amerika o jongwane̱ mado̱kita na baboledi bao o so̱ṅtane̱ ońola nje Mboṅ a Yehova i si mano̱ngo̱no̱ maya.

Denge̱ o mbu 1988, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di matele̱ o̱fis a peńa ońola nje ye̱se̱ e mombweye̱ do̱kita (SIM). O bebotedi, ni o̱fis e ta nde ńombwea (CLH) ni ta ni te̱se̱be̱ o Amerika o jongwane̱ Mboṅ a Yehova o so̱ mado̱kita ma memeye̱ o bola esibe̱ maya. Ponda wonja e bolabe̱no̱ ná CLH i te̱se̱be̱ o wase ńe̱se̱, ba te̱se̱ pe̱ mo̱ o Fre̱nsi. Ne mańaka o je̱ne̱ ne̱ni bebokedi ba Yehova be mawaneano̱ bonasango na bonańango jongwane̱ la ndolo dinde̱ne̱ ke̱ ba maboa!

Ebol’a do̱kita nde na tano̱ na to̱ndo̱ buka me̱se̱. Nde na dutedino̱ ná pō̱m, na so̱ṅtane̱ ná bo̱lise̱ la bato di peti le nde la mudī; ná jongwane̱ bato o bia na bolea pe̱ Yehova, Tongo a longe̱. Tatan na máno̱ngo̱no̱ wumse̱ l’ebol’am ya do̱kita, biso̱ na Lydie je nde paonia ya pond’a mususu, di matombise̱ hawa jita mo̱di te̱ o langwa myango ma bwam ma Janea. Di dia di mabola na ngud’asu ńe̱se̱ o yen ebolo e masunge̱ malonge̱.

Na dia na mongwane̱ baboedi bupisane̱ nje ngud’am e madie̱le̱no̱ mba o bola. Nde na bi ná to̱ mo̱me̱ne̱ do̱kita lena di bi ebolo buka be̱se̱ di titi ná di bo̱lise̱ maboa me̱se̱ to̱ jeka kwedi. Ne so̱ o jenge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi ni ponda ndutu, maboa na kwedi ba si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱. O ni was’a peńa ńe be̱be̱, na me̱nde̱ we̱le̱ jokwa bewekedi ba Loba o bwindea, name̱ne̱ pe̱ na mbadi ńol’a mot’a benama e longedino̱. Ye mbale̱ ná ńo̱ng’am ńa botea mūtu e si bedi londa o mususu mwe̱se̱. Nde ne mbaki ná son a ponda me̱se̱ ma mapo̱ bwam!