Ami mba kwatwa mombura ndji 1941, moParis, tja France, nu eṱunḓu retu kara ri etumbe. Ami mba suverere okurihonga, posi yokutja indu tji mba ri nozombura 10 ami mba vera o-TB nu e tjaerwa okuyenda koskole. Notjiṋa ho tjiri tje ndji pa omuhihamwatima. Ozonganga aaze munu kutja hi kare mombete kutja e ha yandja ouzeu komapunga wandje nga ngundiparere. Ku nao, oure womieze vyorive ami ee ungurisa oruveze rwandje okulesa embo romambo nokupuratena kozoprograma zomahongero nḓaaze pitisiwa moradio i yo-University ya Paris. Indu onganga yandje tji ye ndji raera kutja ami mba veruka nu me yenene okuyaruka koskole, ami mba ri nondjoroka tjinene. Ami mba tja: ‘Tjiri oviungura ozonganga mbi ze ungura ovihimise.’ Okuza koruveze ndwo, ami ee zeri okuverukisa ovandu mba vera. Aruhe tate tje ndji pura kutja me vanga okuungura ye tji mbe kuru, eziriro randje aruhe ra ri kutja, “Me vanga okurira onganga.” Ku nao, okurira onganga ya rira otjiṋa tjee zeri tjinene.

Eṱunḓu retu ra ri orokereka yoKatolika. Posi yokutja ami hee tjiwa ovingi ohunga na Mukuru, nu mba ri nomapuriro omengi nu hi mba ri nomaziriro ku wo. Ami mba kamuna kutja omuinyo wa memwa kombunda ya indu tji mbe kerihonga ounganga po-university.

Ami me zemburuka otjikando otjitenga tji mba tara kosela (cell) yotjimbloma tji tji isanewa o-tulip nekende ndi neneparisa oviṋa. Ami mba himisirwe i yomuano osela mu i ritjevera oini koupyu na koutarazu. Ami wina mba muna omuano oviṋa mbi ri mosela mbi isanewa o-cytoplasm, mu vi rira oviṱiṱi indu tji vya ṱunu komongwa nomuano mu vi rira ovinene tji vya tuwa momeva omakohoke. Mena rotjiṋa ho na vyarwe ovimbloma mbi, vi yenena okuiririra  ongaro ndji ri ongondoroka na vyo. Tji mba muna omuano omuhimise osela mu i ungura, ami mba muna kutja omuinyo wa memwa.

Mombura oitjavari tjee rihongo ounganga, ami mba muna ovingi mbye ndji raisira kutja Mukuru oke ri. Indu tji twa konḓonona orutu rwomundu, eṱe twe rihonga omuano okuwoko kehi mu ku vatera ominwe vyetu okurihuta nokurinyaturura. Omuano ozombwiṋi mu za tuwa komaṱupa nomuano oviṋa avihe mu vi ungura kumwe, tjiri omuhimise. Otjotjihorera, mbe rihonga kutja onyama ndji kakaterisa ozombwiṋi zokuwoko kehi ku neṱupa oritjavari romunwe i haṋika motupa tuvari. Orupa ndo rumwe ru yenda nga kozohonga zominwe nu indwi orwarwe ru tuurunga kehi yaindo. Omisepa ominamasa wina vi ṱizira onyama ndjo ku nomaṱupa womunwe. Andakuzu ominwe vyetu kavi ungurirwe nao, onyama ndjo atja i rira ongukutu nu ominwe vyetu katja vi ungura nawa. Ami mba muna oukahu kutja Omuute worutu rwomundu onongo tjinene.

Oviungura vyOmuute vye ndji himisire tjinene indu tji mbe rihonga omuano okanatje mu ke uta okusuvana tji ka zu nokukwatwa. Ami mbe rihonga kutja okanatje ngunda ake hi ya kwatwa kake hepa okusuvana ku ko okeni, mena rokutja ke isa omuinyo omusuvanwa okuza ku ina okupitira momuṱuu. Ku nao, ouyaṱu ouṱiṱi mbu ri momapunga opu u ha zu okukara nomuinyo omusuvanwa okanatje ngunda ake hi ya kwatwa. Posi yokutja ovivike oviṱiṱi ngunda okanatje ake hi ya kwatwa, pe noviṋa tjimuna omeva mbi isanewa surfactant, mbi urisa ouyaṱu mbo. Okuzambo indu okanatje tji ka kwatwa nu ake utu okusuvana ku ko okeni kotjikando otjitenga, pe noviṋa ovihimise mbi tjitwa. Pe nondovi momutima wokanatje ndji pata, nu iho tji tjita kutja ombinḓu i pombe okuyenda komapunga. Moruveze orunanḓengu ndwo, oviṋa mbi ri tjimuna omeva mbi mba tamuna rukuru, vi tjevera kutja ouyaṱu mbu ri momapunga wokanatje au ha kakatere kumwe indu omuinyo omusuvanwa tji mau hiti momapunga wako. Nu tjimanga okanatje ke uta okusuvana ku ko okeni.

Ami mba vanga okutjiwa ingwi ngwa mema oviṋa ovihimise mbyo. Ku nao, mba uta okulesa Ombeibela nombango aihe. Ami mba himisirwe i yomatwako ohunga nouveruke Mukuru nga yandjere kotjiwaṋa tjOvaisrael ozombura zokombanda 3 000 nḓa kapita. Mukuru wa rakiza otjiwaṋa tjOvaisrael okusira ondova tji va zu nokuyenda mokuti, okurikoha oveni aruhe, nokuṱizira omundu ngu novikaṋena vyomutjise omuhwange peke. (Lev. 13:50; 15:11; Deut. 23:13) Ombeibela ya hungira rukuru ohunga nomuano omitjise mu vi handjauka, posi yokutja ozonongo zovimemwa za tjiwa ohunga noviṋa mbi mozombura 150 nḓa kapita. Ami wina mba muna kutja omatwako ohunga nomahakaeneno womonyama nge ri mu Levitikus ya vatera otjiwaṋa atjihe tjOvaisrael okuritjinda ouveruke. (Lev. 12:1-6; 15:16-24) Ami mba muna kutja Omuute wa yandja omatwako nga kOvaisrael kombwiro yawo, neye wa sera ondaya ku imba mba ri nonḓuviro komatwako we. Ami mba kambura kutja Ombeibela Embo ra Mukuru nu hee tjiwa ena ra Mukuru ngo oruveze ndwo.

Ngunda ambi rihonga ounganga po-university, ami mba hakaena nomukazona omutanda wena Lydie, ngu mba uta okusuvera. Eṱe twa kupasana mombura ndji 1965 indu tji mba ri pokumana omahongero wandje. Mombura ndji 1971, ami na Lydie twa ri novanatje vetatu rukuru mu imba ohamboumwe. Lydie ee ndji vatere tjinene moviungura vyandje otjonganga na meṱunḓu retu.

 Ami mba ungura pohospitala oure wozombura ndatu ngunda ambi hi ya paturura oklinika. Ousupi kombunda yanao, ovavere vevari ovape ovakupasane mbu mba tamuna rukuru ve ya okupangwa. Ami mba ri pokutjangera omurumendu ombapira yomiti mbi ma sokukapaha indu omukazendu tje ndji ningira kutja, “Arikana, momiti amu kara ombinḓu.” Mba himinwe, ne pura kutja: “Tjiri? Omena raye?” Omukazendu wa zira kutja: “Oweṱe Ovahongonone va Jehova.” Ami hi na pu mba tjivirwe Ovahongonone va Jehova poo ongurameno yawo ohunga nombinḓu. Omukazendu wa nana Ombeibela ye, ne ndji raisire mOmatjangwa kutja ongwaye tji ve ha yakura ombinḓu. (Oviung. 15:28, 29) Okuzambo eye nomurumendu we ve ndji raisira mOmatjangwa imbi Ouhona wa Mukuru mbi mau katjita. Owo mau kaisa po omauzeu, omitjise, nonḓiro. (Omavan. 21:3, 4) Ami nondjoroka mba tja: “Otjiṋa tji mamu ndji raere, otjiṋa tjee zeri okuza kouṱiṱi wandje. Ami mba rira onganga okuvatera ovandu.” Ami ee tjaterwa i yoviṋa mbyee zuu nga tji twa hungira oure woiri nohinga. Oruveze ovakupasane tji va za nokuyenda, ami kee vanga okurira Omukatolika rukwao. Nu mbe rihonga kutja Omuute ngwa uta oviṋa oviwa mbi u nena. Ena re oJehova.

Ami mba hakaena ku novakupasane mba Ovahongonone va Jehova moklinika yandje ovikando vitatu, nu otjikando atjihe aatu hungire oure wokombanda yoiri imwe. Ami mbe ve ṋanga koyandje kutja tu kakare noruveze okuyenena okuhungira ohunga nOmbeibela. Nandarire kutja Lydie wa yakura okukara pomakonḓononeno wOmbeibela, eye kaa yakura kutja oviṋa tjiva mbi twa hongwa mokereka yoKatolika vya ri posyo. Ku nao, ami mba ṋanga omupristeri koyetu. Eṱe twa hungirira komahongero wokereka nga tji pa toko, amatu ungurisa Ombeibela uriri. Ehungi ndo ra tjita kutja Lydie ma kambure kutja Ovahongonone va Jehova ve honga ouatjiri. Kombunda yanao orusuvero rwetu ku Jehova Mukuru rwe kurira ko nga tji twa papitisiwa mombura ndji 1974.

Imbi mbi mbe rihonga ohunga nondando ya Mukuru kovandu, vya tjita kutja mbi ripurire koviṋa ovinanḓengu mehupo randje. Okukarera Jehova kwa rira otjiṋa otjinanḓengu ku ami na Lydie. Eṱe twe rimanena okukurisa ovanatje vetu otja komirari vyOmbeibela. Eṱe twa honga ovanatje vetu okusuvera Mukuru novandu. Nu iho tja tjita kutja tu kare nombwaneno otjeṱunḓu.—Mat. 22:37-39.

Tji matu ripurire korukapitaveze, ami na Lydie tu kara nonyuṋe ohunga nomuano ovanatje vetu mu ve muna ombwaneno ndji tu na yo otjovanene. Owo aave tjiwa kutja omambo wa Jesus nge tja: “Omambo weṋu ngaye rire ii, ii na indee, indee” ondja ri oveta yopoyetu. (Mat. 5:37) Otjotjihorera, indu  omuatje wetu omukazona otjiveri tja ri nozombura 17, Lydie ke mu yandjerere okuyenda pu nomitanda omikwao. Omutanda umwe mu wo wa raera omuatje wetu kutja, “Ndoovazu mama woye ke nakukuyandjera kutja u yende, ningira ku papa woye.” Nungwari omuatje wetu omukazona wa zira kutja, “Kape nakuvatera. Orondu mama tje hi nakundjiyandjera, papa kemee ndji yandjere.” Ovanatje vetu avehe hamboumwe aave tjiwa kutja twa ri nombwaneno tji pe ya pomaungurisiro womirari vyOmbeibela. Eṱe tu nondangi ku Jehova kutja ovazamumwe vetu ovengi ndino ve karera Jehova.

Nandarire kutja okurihonga ouatjiri kwa rundurura oumune wandje ohunga noviṋa mbyee vara kutja ovinanḓengu, ami mba ri nonḓero okuungurisa ondjiviro ndji mba ri na yo otjonganga okuvatera ovakarere va Mukuru. Ku nao, ami mbe riyandjera okukaungura otjonganga moBetel, moParis. Nu kombunda mba kaungura moBetel ombe moLouviers. Ami mba vatera poBetel oure wozombura ape 50. Moruveze ndwo ami mba kara nomapanga tjiva omawa mokati kouṋepo woBetel. Tjiva vawo ve ri motjiwondo tjozombura 90. Ami wina mba ri nondjoroka eyuva rimwe tji mba hakaena nokaṋepo okape koBetel kee ha undjire ko. Ami mba kamuna kutja ami otjonganga mba vatera ina indu eye tja pandukwa ozombura 20 nḓa kapita.

Oure wozombura ozengi orusuvero rwandje ku Jehova rwe kurira ko, otja tjee munu omuano eye me hongorera nokutjevera ovakarere ve okupitira motjira tje. Momautiro wozombura nḓa 1980, Orutu Orunane rwa twa po oprograma moAmerica okuvatera ozonganga novapange okuzuva nawa ondyero yOvahongonone va Jehova yokuhi nakuyakura ombinḓu indu tji va vere.

Mombura ndji 1988, Orutu Orunane rwa zikamisa orupa orupe moBetel ndu isanewa Hospital Information Services. Rutenga orupa ndwi aaru hongorere po Ozokomiti zOmapangero, ousupi nḓe tjiukwa otja HLC, nḓa uta moAmerica okupaha ozonganga nḓu maze yenene okupanga Ovahongonone va Jehova mba vere, nokuhi nakuungurisa ombinḓu. Indu orupa ndwi tji rwa zikamisiwa mouye auhe, ozokomiti zo-HLC za zikwa moFrance. Ami mba tjaterwa i yomuano otjira tja Jehova mu tji vatera ovakambure ovakwetu mba vere, momuano worusuvero.

Okupanga ya ri otjiṋa tji mba suverere tjinene. Nungwari otja tjee ripura ohunga noviṋa ovinanḓengu mehupo randje, ami mba uta okumuna kutja ounanḓengu tjinene okuvatera ovandu okutjiwa nokukarera ingwi ngwa uta omuinyo, Jehova Mukuru, pendje nokuvepanga komitjise vyawo otjonganga. Indu tji mba vaza otjiwondo tjokuza ko koviungura, ami na Lydie twa ungura ozoiri ozengi omueze auhe okuzuvarisa ombuze ombwa yOuhona wa Mukuru otjovakandjira ovakarerere. Eṱe ngamba tu kondja okuungura pu matu yenene motjiungura tjokuyama omiinyo.

Ami mbi kayenda komurungu okuvatera ovandu mba vere otja pu me yenene. Nungwari ami mba muna kutja nandarire onganga osemba kai yenene okuverukisa omitjise avihe poo okutjaera onḓiro. Ku nao, ami mbi undja oruveze indu omihihamo, omitjise, nonḓiro tji vi hi nakukara ko rukwao. Mouye oupe mbu mau ya tjimanga, ami me yenene okukerihonga ohunga noviutwa vya Mukuru nga aruhe. Iho matji kamburire mo omuano omuhimise eye ma ungura orutu rwomundu. Tjiri imbi mbyee zeri otjomuatje mavi yenenisiwa tjimanga. Ami mbi nongamburiro kutja oviṋa oviwa vi ri pokuya.