1. Njika lambo la mom le mulatako na bede̱mo basu e?

 E BE̱ ná ye mińa to̱ mininga, to̱ mimbu jita we̱nge̱ di dubisabe̱no̱, biso̱ be̱se̱ jangame̱n we̱ o be̱ pat’a moto Yehova a to̱ndino̱. Ná di be̱ ni ńai a moto, jangame̱n be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ a do̱lisanno̱. Ońola nje e? Ońolana mo̱nge̱le̱ masu me mulatako na bede̱mo basu. Yete̱na o ponda ye̱se̱ di mo̱nge̱le̱ nde mambo ma bepuledi b’eyobo, di me̱nde̱ nde kwala na bola nje ye bobe. (Efe. 4:17-19) Nde yete̱na di mo̱nge̱le̱ nde mambo ma bwam, di me̱nde̱ nde kwala na bola nje e mabwese̱ Tet’asu Yehova muńe̱nge̱.—Gal. 5:16.

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ to̱pea o din jokwa e?

² Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala o jokwa di se̱le̱, di titi ná jeka mo̱nge̱le̱ ma bobe me̱se̱ ná ma si so̱lo̱ biso̱ o mulema. Nde je ná jeka biso̱me̱ne̱ o bola nje ye bobe. Obiana moto a madubisabe̱, angame̱n jese̱le̱ beto̱pedi na beboledi Yehova a singe̱no̱. Nika nde ńe tanga laboso na lena le mweńa buka me̱se̱ o songwa mudun a moto. Nde ná di do̱lisane̱ Yehova, songwa la mudun a moto buka te̱ di si dongame̱n, jangame̱n pe̱ bupe̱ ben byanedi bao ná: “Bo̱to̱ mot’a peńa.” (Kol. 3:10) O din jokwa, di me̱nde̱ jalabe̱ min myuedi: “Mot’a peńa” nika ńe nde nje e? Ne̱ni jeno̱ ná di bo̱to̱ mot’a peńa nde di benga pe̱ kombe̱ mo̱ e?

3. Bupisane̱ Galatia 5:22, 23, “mot’a peńa” nika ńe nde nje e, ne̱ni pe̱ moto a mabo̱to̱no̱ mo̱ e?

³ “Mot’a peńa,” nika ńe nde mbad’a dutea na bola ńena ńe mulatako na bede̱mo ba Yehova. Ná moto a bo̱te mot’a peńa angame̱n o sa bepuma ba mudī ma Loba,  angame̱n jese̱le̱ ná mudī musangi mu tukwe mo̱nge̱le̱ mao, bepuledi bao, na beboledi bao. (Langa Galatia 5:22, 23.) K’eyembilan, moto nu bo̱ti “mot’a peńa” a to̱ndi Yehova na baboledi bao. (Mat. 22:36-39) Ni ńai a moto e makombe̱ muńe̱nge̱ mao to̱ o ponda eno̱ o lembe̱ mitakisan. (Yak. 1:2-4) E nde moto nu to̱ndi musango. A malee̱le̱ bane̱ muyao na we̱lisane̱. (Kol. 3:12-13) A to̱ndi nje ye bwam, mo̱ pe̱ nde a mabolano̱. (Lukas 6:35) A malee̱le̱ na bebolo ná a dube̱ Tet’ao ńe o mo̱ń na ngińa. (Yak. 2:18) E pī ke̱ ba kumo mo̱, a malea pe̱ ńolo ke̱ moto a lingise̱ mo̱.—1 Kor. 9:25, 27; Tito 3:2.

4. Ná di bo̱te mot’a peńa, mo̱ jangame̱n nde sa bede̱mo be tilabe̱ o Galatia 5:22, 23 ewo̱ te̱ o mao mudiyo e? Bola beteledi.

⁴ Ná di bo̱te mot’a peńa jangame̱n o sa bede̱mo be̱se̱ be tilabe̱ o Galatia 5:22, 23 na o bene̱ bepasi ba Bibe̱l bepe̱pe̱. * Jangame̱n sa ben bede̱mo be̱se̱ o mulemlem ma ponda esibe̱ me̱ngise̱ to̱ ewo̱. Ońola nje e? Ońolana oteten a be bede̱mo be̱se̱ o be̱n bō̱ bena be madangwe̱ mwemba. K’eyembilan, o to̱ndi te̱ munaso̱ngo̱ na mbale̱, o me̱nde̱ lee̱le̱ mo̱ muyao na we̱lisane̱. Ná o be̱ moto nu to̱ndi nje ye bwam, wangame̱n be̱ pī na be̱ne̱ pe̱ jalea la ńolo.

5. Nje be̱ne̱ “jo̱nge̱le̱ la Kristo” di mapulano̱ kwala e, ońola nje pe̱ jangame̱nno̱ jokwa longe̱ la Yesu e? (1 Korinto 2:16)

⁵ Langa 1 Korinto 2:16. Ná di bo̱te mot’a peńa, jangame̱n be̱ne̱ “jo̱nge̱le̱ la Kristo.” Nika ńe nde ná, jangame̱n jo-kwa bia ne̱ni Yesu a tano̱ a dutea, je-mbilane̱ pe̱ mo̱. Yesu a lee̱le̱ bede̱mo ba mudī ma Loba ná ke̱nge̱nge̱. Kapo̱ ka je̱ne̱ di mabusise̱ edinge̱dinge̱ ná pe̱ń, a lee̱le̱ bede̱mo ba Yehova ka nje te̱ beno̱. (Bon. 1:3) Di we̱ te̱ o dutea ka Yesu, di me̱nde̱ o bola mambo ka mo̱, di tongwe̱le̱ pe̱ o be̱ne̱ bede̱mo bao.—Fil. 2:5.

6. Njika mambo di s’angame̱nno̱ dimbea niponda jeno̱ we̱ o bo̱to̱ mot’a peńa e?

⁶ Mo̱ je ná di we̱le̱ bupe̱ eyembilan a Yesu e? Je ná di dutea ná: ‘Yesu e ke̱nge̱nge̱. Na titi ná na be̱ ka mo̱ to̱ buńa!’ Yete̱na nika nde o mo̱nge̱le̱no̱, o si  dimbea man mambo. Laboso, o wekabe̱ nde o be̱ ka Yehova na Yesu. We so̱ ná wembilane̱ babo̱, o tongwe̱le̱ pe̱, o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. (Bbot. 1:26) Di londe̱ maba, mudī musangi ma Loba nde mwe ngińa ni buki ye̱se̱ o misipo. Na jongwane̱ lao, we ná o bola mambo o titino̱ ná o bola na ngud’ango̱ ńa wame̱ne̱. Di londe̱ malalo, Yehova a si mengane̱ wa ná o se bepuma ba mudī ná ke̱nge̱nge̱ tatan. Tet’asu ńe ndolo a me̱nde̱ bola ba bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea o wase 1 000 mbu ná ba be̱ ke̱nge̱nge̱. (Bbī. 20:1-3) Nje Yehova a mabaise̱no̱ biso̱ tatan ye nde ná di we̱ na ngud’asu ńe̱se̱, di se̱me̱ye̱ pe̱ na mo̱ o kusa jongwane̱.

7. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea tatan e?

⁷ Nje jeno̱ ná di bola ná te̱ite̱i o jembilane̱ Yesu e? Di me̱nde̱ kwalea o patape̱m bepuma ba mudī ma Loba bene̱i. O ngedi te̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o mbadi Yesu a lee̱le̱no̱ be bede̱mo. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea myuedi mō̱ me ná mongwane̱ biso̱ o bata bo̱to̱ mot’a peńa.

8. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ndolo e?

⁸ Yesu a ta a to̱ndo̱ Yehova jita, ońola nika nde a to̱bino̱ mambo mō̱ ońola Tet’ao na ońol’asu. (Yohane 14:31; 15:13) Longe̱ la Yesu o wase di lee̱le̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ a tano̱ a to̱ndo̱ bato. A ta a lee̱le̱ ndolo na nded’a mulema buńa te̱, to̱ ponda ńena bato bō̱ ba tano̱ ba te̱nge̱ne̱ mo̱. Mbad’a mom a lee̱le̱no̱ bato ndolo ńe nde ná okwe̱le̱ babo̱ ońola Janea la Loba. (Lukas 4:43, 44) Yesu a lee̱le̱ pe̱ ndol’ao ninde̱ne̱ ońola Loba na bato ná emedi o wo̱ kwed’a konjo o mā ma babobe, ná biso̱ be̱se̱ di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea.

9. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ndolo kana Yesu a bolino̱ e?

⁹ Di bake̱ nde biso̱me̱ne̱ na Yehova di dubisabe̱ pe̱ ońolana di to̱ndi Tet’asu ńe o mo̱ń. Kapo̱ ka Yesu, jangame̱n so̱ o to̱ndo̱ bato ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Yehova. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Nu nu si mato̱nde̱ munasango ńena a me̱ne̱no̱, ne̱ni eno̱ ná a to̱ndo̱ Loba ńena a s’e̱nno̱ e?” (1 Yohane 4:20) Di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na to̱ndi bato na mbale̱ e? Mo̱ na malee̱le̱ bane̱ nded’a mulema, to̱ e be̱ nde ná ba si malee̱le̱ mba muyao e? Mo̱ ndolo na be̱nno̱ ońola bato e matute̱le̱ mba o bolane̱ po-nd’am na mabe̱ne̱ mam o jongwane̱ bato o jokwa bia Yehova e? Mo̱ ne be̱be̱ o bola nika to̱ e be̱ nde ná bato bō̱ ba si memba miwe̱n mam, to̱ ná ba mate̱nge̱ne̱ mba e? Mo̱ ne ná na weka myano o bata no̱ngo̱ dongo o ebol’a timbise̱ bato bokwedi e?’—Efe. 5:15, 16.

10. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ná a ta nde mot’a musa-ngo e?

¹⁰ Yesu a ta nde moto nu to̱ndi musa-ngo. A si ta a timbise̱le̱ bobe ońola bobe ke̱ moto a bwese̱ mo̱ ndutu. Nde a boli buka nika. A ta a po̱ngo̱ miwe̱n o koma musango, ome̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ o sangilane̱ myambo. K’eyembilan, okwe̱le̱ bape̱pe̱ ná bangame̱n koma musango na bo-nasango abu yete̱na ba mapula ná Yehova a kase jowe̱ labu. (Mat. 5:9, 23, 24) Ongwane̱ pe̱ bamuloloma ngedi jita ná bese̱le̱ musunga ma madoi o pula bia nja ńabu ńe bonde̱ne̱ buka be̱se̱.—Lukas 9:46-48; 22:24-27.

11. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je nde mot’a musa-ngo e?

¹¹ Ná di be̱ mot’a musango, di s’a-ngame̱n buka te̱ jana ná di si be̱ muwanse̱ myambo. Jangame̱n pe̱ jana ná  di be̱ mukome̱ musango, na jongwane̱ pe̱ bonasango na bonańango asu o sangilane̱ myambo. (Fil. 4:2, 3; Yak. 3:17, 18) Di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Njika miwe̱n neno̱ be̱be̱ o po̱ngo̱ ná na kome musango na bane̱ e? Mo̱ munasa-ngo to̱ munańango a lingise̱ te̱ mba, na mane̱nge̱le̱ mo̱ eba e? Mo̱ na menge̱le̱ nde ná nune̱ moto nde a ye na mba o koma musango, nga mba nde na mapo̱nge̱ tanga laboso, to̱ e be̱ nde ná e me̱ne̱ne̱ biana nune̱ nde e njo̱m e? E we̱li te̱ be̱, mo̱ na matute̱le̱ ba bena ba be̱n myambo o koma musango e?’

12. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ muyao e?

¹² Yesu a ta muyao. (Mat. 11:28-30) A lee̱le̱ muyao mao ninka ná a ta pī, a ta pe̱ a so̱ṅtane̱ bane̱, to̱ o bete̱medi ba ndutu. K’eyembilan, ponda mut’a Kanaan a so̱so̱me̱ye̱no̱ mo̱ ná a bo̱lise̱ mun’ao, a se̱le̱ banga kasa njako ao, nde ponda a lee̱le̱no̱ dube̱ dinde̱ne̱, a lee̱le̱ muyao, a bo̱lise̱ mun’ao. (Mat. 15:22-28) To̱ná a tano̱ muyao, Yesu a si ta a suba bola malea. Ponda iwo̱, a ta a domea ba bena a tano̱ a to̱ndo̱, ná a lee̱le̱ babo̱ muyao. K’eyembilan, ponda Petro a kekino̱ bo̱bise̱ Yesu mulema ná a si bola jemea la Yehova, Yesu a domedi mo̱ oboso ba bane̱ bokwedi. (Marko 8:32, 33) A si boli nika o bwese̱ Petro iso̱n, nde o jokwe̱le̱ mo̱ na jome̱le̱ pe̱ bane̱ bokwedi ná bangame̱n nde sue̱le̱ mo̱, o mulopo ma jeka mo̱ ná a si bola jemea la Loba. Ye mbale̱ ná nika e bwese̱ Petro son a ndutu, nde a tombwane̱ malea.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je muyao e?

¹³ Ná o lee̱le̱ ba bena o to̱ndino̱ muyao ma mbale̱, ponda iwo̱ wangame̱n o langwea babo̱ mambo ná bwē. Niponda weno̱ o bola nika, embilane̱ Yesu, o se̱me̱ye̱ malea mo̱ngo̱ o bete̱sedi b’Eyal’a Loba. Be̱ pī, o dube̱ babo̱ ná ba mapula bola nje ye bwam, o be̱ pe̱ mbaki ná ba bena ba to̱ndi Yehova na ba to̱-ndi pe̱ wa, ba me̱nde̱ kasa malea mo̱ngo̱ ma ndolo. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na be̱n ngiń’a mulema o kwalisane̱ moto na to̱ndino̱ ke̱ ne̱n mo̱ a mabola lambo la bobe e? Mo̱ nangame̱n te̱ o bola malea, na mato̱po̱ na muyao, nga na doi la bekima e? Ońola njika njo̱m na mabolano̱ malea e? Mo̱ na mabola nde moto malea ońolana na lingane̱ mo̱, nga ońolana na mapula jongwane̱ mo̱ e?’

14. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ bwam e?

¹⁴ Yesu a si ta a bia nje ye bwam buka te̱, a ta pe̱ a bola mo̱. Kana Yesu a tano̱ a to̱ndo̱ Tet’ao, a ta so̱ nde a bola nje ye bwam ponda ye̱se̱, a ta pe̱ nde a bola mo̱ na mo̱nge̱le̱ ma bwam. Moto ńe bwam a mawasa ponda ye̱se̱ ne̱ni jongwane̱ bane̱, a bolea pe̱ babo̱ bwam. Bia la nje ye bwam o bola buka te̱ di si dongame̱n; jangame̱n bola nje ye bwam, na bola pe̱ mo̱ na mo̱nge̱le̱ ma bwam. Je ná di baise̱ ná, ‘Mo̱ moto e ná a bola nje ye bwam na mo̱nge̱le̱ ma bobe e?’ E, e ná. K’eyembilan, Yesu a to̱pedi ońola bato bena ba ta ba bola batue mabea nde ba bola ná be̱se̱ ba bie nika. To̱ná be bebolo be tano̱ ba bwam, be si ta be do̱lisane̱ Yehova.—Mat. 6:1-4.

15. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je mot’a bwam e?

¹⁵ Je nde ná di be̱ mot’a bwam buka te̱ yete̱na mo̱nge̱le̱ ma bwam nde ma matute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bwam. We ná o baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na bi nje ye bwam o bola e, na mabola pe̱ mo̱ e? Nje e matute̱le̱ mba o bola bwam e?’

16. Nje jangame̱nno̱ bola buńa te̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁶ Di s’o̱nge̱le̱ ná miwe̱n di mapo̱-ngo̱no̱ o bo̱to̱ mot’a peńa mi masuea nde o dubise̱. Mot’a peńa di we̱no̱ o bo̱to̱ e nde ka mbo̱t’a peńa ńa mpesa jangame̱nno̱ kombe̱ bwam. Ná di we̱le̱ kombe̱ mo̱ jangame̱n lee̱le̱ bepuma ba mudī ma Loba buńa te̱. Ońola nje e? Ońolana mu mudī nde Yehova a mabolane̱no̱ o bola mambo. (Bbot. 1:2) Ońola nika epum’a mudī ma Loba te̱ ye ná e tute̱le̱ biso̱ o ebolo, e te̱nge̱n pe̱ ná e be̱ nika. K’eyembilan, mokwedi Yakobo a tili ná: ‘Dube̱ di wedi, ke̱ bebolo be titi.’ (Yak. 2:26) Je pe̱ ná di kwala mulemlem ońola bene̱ bepuma ba mudī be̱se̱. Po-nda te̱ di malee̱le̱no̱ mo̱, nik’e malee̱le̱ nde ná mudī ma Loba mwe o bola ebolo oteten asu.

17. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di si lee̱le̱ moto bepuma ba mudī e?

¹⁷ E yo̱ki be̱ na mo̱me̱ne̱ bonasango bō̱ ba mádubisabe̱ etum a mimbu ndutu o lee̱le̱ bepuma ba mudī. Nde nje ye mweńa ye nde ná di si bo̱bo̱. Jombweye yen edinge̱dinge̱. Di kwale k’eyembilan ná mbo̱t’ango̱ o to̱ndino̱ buka ye̱se̱ e ńawedi, mo̱ o me̱nde̱ nde pomane̱ pi-mba mo̱ e? Ke̱m. Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ no̱-ngo̱ ponda o bangwa y’eńawe̱le̱ yete̱na we ná. Ombusa ponda pe̱ o bata no̱ngo̱ jangame̱ye̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ yete̱na o subi lee̱le̱ moto muyao, we̱lisane̱, na ndolo; o si bo̱bo̱ mulema. Baise̱ nu moto milakisan ma ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ a mulema ná o bangwe mulatako mańu. O we̱ pe̱ o bola nje ye bwam ngedi nipe̱pe̱.

18. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

¹⁸ E se̱ bonam jeno̱ ná di be̱n eyembilan a Yesu e! Di bati te̱ be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ lao, e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o bola ka mo̱. Di bati te̱ bola mambo ka Yesu, di me̱nde̱ pe̱ bata bo̱to̱ mot’a peńa na bo̱bise̱ la ńolo. O din jokwa, di kwaledi nde buka te̱ ońola bepuma ba mudī ma Loba bene̱i. E me̱nde̱ be̱ wa muse̱ṅ yete̱na wame̱ne̱ o no̱ngi ponda o jokwa bene̱ bepuma ba mudī, o wasa pe̱ bia nate̱na o njika dime̱ne̱ weno̱ o lee̱le̱ mo̱. O me̱nde̱ so̱ milopo ma mokwa me̱se̱ mi makwaleye̱ ońola di to̱ti o Mudied’a Muwaso ońola Mboṅ a Yehova o tema “Longe̱ la kriste̱n” denge̱ “Epum’a mudī.” Be̱ mbaki ná o we̱ te̱ na ngińa, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa o bo̱to̱ mot’a peńa, na benga pe̱ kombe̱ mo̱.