1. Ke eng seo se bopago semelo sa rena?

 GO SA šetšwe gore re sa tšwa go kolobetšwa goba ke kgale re kolobeditšwe, re nyaka go dira dilo gore re thabiše Jehofa. Gore re kgone go dira seo, re swanetše go laola menagano ya rena. Ka baka la’ng? Ka gobane dilo tšeo re di dirago di tutuetšwa ke dilo tšeo re di naganago. Ge re dula re nagana ka dilo tšeo di ka re kgotsofatšago, re tlo bolela goba ra dira dilo tše mpe. (Baef. 4:17-19) Eupša ge re dula re nagana ka dilo tše dibotse re tlo bolela le go dira dilo ka tsela yeo e tlago go thabiša Jehofa.—Bagal. 5:16.

2. Re tlo araba dipotšišo dife sehlogong se?

² Bjale ka ge re boletše sehlogong se se fetilego, re ka se kgone go thibela go nagana ka dilo tše mpe ka mo go feletšego. Eupša re ka kgetha go se dire seo re se naganago. Pele re kolobetšwa re swanetše go tlogela go bolela le go dira dilo tšeo Jehofa a di hloilego. Se ke selo se bohlokwa kudu seo re swanetšego go tlogela go se dira gore re hlobole semelo sa kgale. Gore re thabiše Jehofa ka mo go feletšego re swanetše go latela molao wo o rego: “Le apare semelo se sefsa.” (Bakol. 3:10) Sehlogong se, re tlo araba dipotšišo tše di latelago: “Semelo se sefsa ke’ng”? Re ka dira’ng gore re dule re apere semelo se sefsa?

3. Go ya ka Bagalatia 5:22, 23, “semelo se sefsa” ke eng, gona motho a ka se apara bjang?

³ “Semelo se sefsa” ke tsela yeo re naganago ka yona le go dira dilo ka yona go swana le Jehofa. Motho o apara semelo se sefsa ka go tšweletša dienywa tša moya, go dumelela moya o mokgethwa gore o mo thuše go nagana, go laola maikwelo le  go dira dilo. (Bala Bagalatia 5:22, 23.) Ka mohlala o rata Jehofa le batho ba gagwe. (Mat. 22:36-39) Motho yoo o dula a thabile le ge a na le mathata. (Jak. 1:2-4) O na le khutšo. (Mat. 5:9) Ga a fele pelo e bile o botho. (Bakol. 3:13) O rata dilo tše botse e bile o a di dira. (Luka 6:35) O bontšha ka ditiro tša gagwe gore o na le tumelo e tiilego go Tatagwe wa legodimong. (Jak. 2:18) Ga a befelwe ge batho ba bangwe ba nyaka go lwa le yena le gona ge a lekega o ba le boitshwaro.—1 Bakor. 9:25, 27; Tito 3:2.

4. Ke ka baka la’ng re swanetše go bontšha dika tšeo go boletšwego ka tšona go Bagalatia 5:22, 23 le ditemaneng tše dingwe tša ka Beibeleng?

⁴ Gore re apare semelo se sefsa re swanetše go ba le dika tšeo go boletšwego ka tšona go Bagalatia 5:22, 23 le Mangwalong a mangwe a ka Beibeleng. * Dika tše ga di swane le diaparo tšeo re ka di aparago ka nako e tee eupša di sa swane. Dika tše di a sepedišana. Ka mohlala ge e ba o rata moagišane wa gago o ka se mo felele pelo eupša o tlo ba le botho. Le gona gore o be motho yo a lokilego o swanetše go ba boleta e bile o be le boitshwaro.

5. Go ba le “monagano wa Kriste” go ra gore’ng, gona ke ka baka la’ng re swanetše go ithuta ka bophelo bja Jesu? (1 Bakorinthe 2:16)

⁵ Bala 1 Bakorinthe 2:16. Gore re apare semelo se sefsa re swanetše go ba le “monagano wa Kriste.” Ka mantšu a mangwe re swanetše go ithuta gore Jesu o nagana bjang ke moka re mo ekiše. Jesu o bontšha dika tša Modimo tšeo di tšweletšwago ke moya o mokgethwa gabotse. Go swana le seipone seo se bontšhago gabotsebotse, o tšweletša dika tša Modimo ka tsela yeo di lego ka yona . (Baheb. 1:3) Ge re nagana go swana le Jesu re tlo kgona go mo ekiša le go tšweletša dika tša gagwe.—Bafil. 2:5.

6. Re swanetše go gopola eng ge re leka go apara semelo se sefsa?

⁶ Na go a kgonega gore re ekiše mohlala wa Jesu? Re ka ipotša gore: ‘Jesu o phethagetše. Nka se kgone go swana le yena!’ Ge e ba o ikwa ka tsela yeo, gopola dintlha tše. Sa pele o bopilwe gore o swane le Jehofa le Jesu. Ka gona o ka kgetha go ba ekiša gomme wa kgona. (Gen. 1:26) Sa bobedi, moya o mokgethwa wa Modimo o na le matla go feta dilo ka moka mo lefaseng. Modimo a ka kgona go go thuša go dira dilo tšeo o ka se kgonego go di  dira ka bowena. Sa boraro, Jehofa ga se a letela gore o bontšhe dienywa tša moya ka mo go feletšego ka ge o se wa phethagala. Le gona Tatago rena wa legodimong o tlo nea batho bao ba nago le kholofelo ya go tlo phela ka mo go sa felego mo lefaseng mengwaga e sekete gore ba phethagale. (Kut. 20:1-3) Seo Jehofa a se kgopelago go rena ke gore re leke ka thata gore re ithekge ka yena gore a re thuše.

7. Re tlo ithuta ka’ng?

⁷ Re ka kgona bjang go ekiša Jesu? Re tlo boledišana ka dika tše nne tšeo di tšweletšwago ke moya o mokgethwa. Go seka se sengwe le se sengwe re tlo bona gore re ka ithuta eng tseleng yeo Jesu a ilego a kgona go di tšweletša ka yona. Ge re dutše re ithuta ka tšona re tlo araba dipotšišo tšeo di tlago go re thuša go bona gore re ka apara bjang semelo sa rena se sefsa.

8. Jesu o bontšhitše lerato bjang?

⁸ Jesu o bontšhitše gore o rata Jehofa kudu ka gobane o ile a dira dilo ka moka tšeo a mo kgopetšego gore a di dire e bile a di direla le rena batho. (Joh. 14:31; 15:13) Jesu o bontšhitše gore o rata batho ka tsela yeo a bego a phela ka yona mo lefaseng. Ka mehla o bontšhitše gore o rata batho le go tshwenyega ka bona le ge a be a ganetšwa. Selo se segolo seo se bontšhitšego gore o rata batho kudu ke ka go ba ruta ka Mmušo wa Modimo. (Luka 4:43, 44) Jesu o bontšhitše gore o rata Modimo le batho ka go dumelela badiradibe ba mmolaya. Ka go dira seo o dirile gore re kgone go hwetša bophelo bjo bo sa felego.

9. Re ka bontšha bjang lerato go swana le Jesu?

⁹ Re ineela go Jehofa le go kolobetšwa ka gobane re rata Tatago rena wa legodimong. Go swana le Jesu re swanetše go bontšha gore re rata Jehofa ka tsela yeo re swarago ba bangwe ka yona. Moapostola Johane o ngwadile gore: “Yo a sa ratego ngwanabo yo a mmonago, a ka se rate Modimo yo a sa kago a mmona.” (1 Joh. 4:20) Re ka ipotšiša gore: “Na ke rata batho ba bangwe kudu?” Na ke bontšha batho ba bangwe botho le ge ba sa ntshware gabotse? Na lerato le nthuša gore ke diriše nako ya ka le dilo tša ka go thuša ba bangwe gore ba tsebe ka Jehofa? Na ke ikemišeditše go dira se le ge batho ba bantši ba sa bone maiteko a ka goba ba nkganetša? Na nka hwetša ditsela tšeo di tlago go nthuša go fetša nako ke dira barutiwa?—Baef. 5:15, 16.

10. Jesu o bontšhitše bjang gore o rata go dira khutšo?

¹⁰ Jesu o be a na le khutšo. Ge batho ba be ba sa mo sware gabotse, o be a sa bušetše bobe ka bobe, eupša o be a e ba wa mathomo go thuša batho gore ba be le khutšo le go lokiša mathata a bona. Ka mohlala o ile a ba ruta gore ba swanetše go dira khutšo le ba bangwe ge ba nyaka gore Jehofa a amogele borapedi bja bona. (Mat. 5:9, 23, 24) Le gona o ile a thuša le baapostola ba gagwe ge ba be ba ngangišana ka gore ke mang yo mogolo go bona.—Luka 9:46-48; 22:24-27.

11. Re ka dira khutšo le ba bangwe bjang?

¹¹ Gore re be le khutšo le ba bangwe re swanetše go phema go hlola dingangišano. Re swanetše go ba ba mathomo ba go dira khutšo le ba bangwe le go ba thuša gore ba rarolle mathata a bona. (Bafil. 4:2, 3; Jak. 3:17, 18) Re ka ipotšiša dipotšišo tša go swana le gore: ‘Na ke ikemišeditše go dira’ng gore ke be le khutšo le ba bangwe? Ge ngwanabo rena goba kgaetšedi a nkgopiša na ke mo swarela sekgopi? Na ke emela motho yo mongwe a etla go tlo dira khutšo le nna goba na ke ba wa mathomo wa go yo dira khutšo le yena le ge e le yena a nago le phošo? Ge e ba go swanela na ke kgothaletša ba bangwe bao le bona ba nago le mathata gore ba a lokiše?’

12. Jesu o ile a bontšha botho bjang?

 ¹² Jesu o be a na le botho. (Mat. 11:28-30) O bontšhitše botho ka go ba le tekatekano le ka tlase ga maemo a thata. Ka mohlala ge mosadi wa Mofenekia a be a kgopela gore a fodiše ngwana wa gagwe, o ile a se dire seo mosadi yoo a mo kgopetšego, eupša ge mosadi yoo a bontšha tumelo, o ile a fodiša ngwana wa gagwe. (Mat. 15:22-28) Ka ge Jesu a be a na le botho o be a kgona go nea keletšo. Ka dinako tše dingwe o be a eba botho e bile a kgala bao a ba ratago. Ka mohlala ge Petro a be a leka go thibela Jesu go dira seo Modimo a se ratago o ile a mo phošolla pele ga barutiwa ba bangwe. (Mar. 8:32, 33) O be a sa nyake go goboša Petro eupša o be a nyaka go bontšha barutiwa ba bangwe gore ga se ba swanela go nagana ka bona kudu. Petro a ka ba a ile a nyamišwa ke keletšo yeo eupša e ile ya mo hola.

13. Re ka dira’ng gore re be botho?

¹³ Ka dinako tše dingwe o swanetše go nea batho ba bangwe keletšo go bontšha gore o na le botho le gore o a ba rata. Ge o dira bjalo o swanetše go ekiša Jesu ka go nea keletšo o diriša Beibele. E ba botho. Tshepa gore ba nyaka go dira se sebotse, o tshepe le gore bao ba ratago Jehofa e bile ba go rata ba tlo amogela keletšo ya gago. Ipotšiše gore: ‘Na ke na le sebete sa go bolela ge ke bona motho yo mongwe a dira phošo? Ge ke nea motho keletšo, na ke bolela ka botho goba ke bolela ke galefile? Ke ka baka la’ng ke nea motho yo mongwe keletšo? Na ke nea motho yo mongwe keletšo ke kwatile goba ke mo nea keletšo ka gobane ke nyaka go mo thuša?’

14. Jesu o be a direla batho ba bangwe dilo tše dibotse bjang?

¹⁴ Jesu o be a direla batho ba bangwe dilo tše dibotse. Ka ge Jesu a be a rata Tatagwe, o be a na le lebaka le lebotse la go dira selo se sengwe le se sengwe. Motho yo a lokilego o phela a nyaka sebaka sa go thuša ba bangwe le go ba direla dilo tše dibotse. Ga go na mohola wa go no tseba seo se lokilego eupša o sa se dire. Re swanetše go dira seo se lokilego ka maikemišetšo a mabotse. Motho yo mongwe a ka ipotšiša gore: “Na go a kgonega gore ke dire dilo tše di lokilego ka maikemišetšo a mabe?’ Ee go a kgonega. Ka mohlala Jesu o boletše ka batho bao ba yago go thuša badiidi ke moka ba eya go botša batho ba bangwe gore ba ba thušitše e le gore ba ba rete. Le ge ba dira dilo tše dibotse, eupša ga ba thabiše Jehofa.—Mat. 6:1-4.

15. Re ka direla ba bangwe dilo tše dibotse bjang?

¹⁵ Re bontšha gore re nyaka go direla batho ba bangwe dilo tše dibotse ka maikemišetšo a mabotse. O ka ipotšiša gore: ‘Na ke tseba selo se sebotse seo ke swanetšego go se dira e bile ke a se dira? Na lebaka la ka la go dira selo se sebotse ke’ng?’

16. Re swanetše go dira’ng letšatši le lengwe le le lengwe, gona ka baka la’ng?

¹⁶ Ga se ra swanela go nagana gore ge re kolobeditšwe re feditše go apara semelo se sefsa. Semelo se sefsa se swana le seaparo se sefsa seo re swanetšego go dula re se hlokomela. Re ka kgona go dira seo ka gore letšatši le lengwe le le lengwe re bontšhe dika tšeo di enywago ke moya o mokgethwa. Ka baka la’ng? Ka gobane Jehofa ke Modimo yo a šomago a diriša moya wa gagwe o mokgethwa e lego matla a gagwe ao a šomago. (Gen. 1:2) Ka gona dika tšeo di enywago ke moya o mokgethwa di swanetše go dira gore re šome. Ka mohlala morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Tumelo ka ntle le mediro e hwile.” (Jak. 2:26) Se se akaretša le dika tše dingwe ka moka  tšeo di enywago ke moya wa Modimo. Nako le nako ge re bontšha dika tše, ke bohlatse bja gore moya wa Modimo o a re thuša.

17. Re swanetše go dira’ng ge re ile ra palelwa ke go bontšha dika tšeo di enywago ke moya?

¹⁷ Bakriste bao ba nago le mengwaga e mentši ba kolobeditšwe ka dinako tše dingwe ba ka palelwa ke go bontšha dika tšeo di enywago ke moya. Eupša go bohlokwa gore ba se ke ba nyama. Nagana ka mohlala wo. Ge seaparo seo o se ratago kudu se ka kgeiga, na o tlo se lahla ka yona nako yeo? Aowa. Ke nnete gore o tlo leka go se roka. Le gona o tlo se hlokomela ka morago ga ge o se rokile. Ka mo go swanago, ge e ba ka dinako tše dingwe re ka palelwa ke go bontšha motho yo mongwe botho, ra mo felela pelo goba ra se mo sware gabotse, ga se ra swanela go fela matla. Re swanetše go mo kgopela tshwarelo go tšwa pelong gore re boele re be le segwera se sebotse le yena gape gomme re ikemišetše go kaonefatša nakong e tlago.

18. Re ka kgodišega ka’ng?

¹⁸ Re leboga kudu gore Jesu o re beetše mohlala o mobotse! Ge re ka ekiša tsela yeo Jesu a naganago ka yona le go dira dilo ka yona, re tlo kgona go swana le yena. Le gona go dira bjalo go tlo re thuša go apara semelo se sefsa. Sehlogong se re ithutile ka dika tše nne tšeo di enywago ke moya wa Modimo. Re go kgothaletša gore o iphe nako ya go ithuta dika tše dingwe tšeo di enywago ke moya le go bona gore o kgona go di bontšha go fihla kae. O tla hwetša dihlogo tše dingwe tšeo di bolelago ka taba ye ka go Tlhahlo ya go Dira nyakišišo ya Dihlatse tša Jehofa ka tlase ga sehlogo seo se rego: “Bophelo bja Bokriste” ke moka wa ya go “Dika Tšeo di Enywago ke Moya.” Kgodišaga gore ge o ka dira sohle se o ka se kgonago gore o apare semelo se sefsa le go dula o se apere, Jehofa o tlo go thuša.