1-2. Nyi yí adɔ Mawu alɔn axɔ mìwo sɛnsɛn ɔ?

 NƆ WOYƆ nyɔgbe “sɛnsɛn” ɖe, nyi yí vanɔ tamɛ nɔ eoɔ? Taŋfuin ao susu yi nɔvi ɖe ci yí bubɔ yí dokɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so ji mɛ gbɔxwe amla anyi ji. Alo ao susu tɛnŋ yi xomu ɖe ci yí bɔ yí kplakpla Bibla doju ji.

² Le nɔnɔmɛ lɔwo kuve mɛɔ, mɛ lɔwo pleŋ wakɔ sɛnsɛndɔwo. Yehowa alɔn axɔ wowo sɛnsɛn a? Nɔ sɛnsɛn ci wosɔ nikɔ lɔ sɔgbe koɖo edro yitɔ, yí woluin yí gbebuiniɔ, álɔn axɔɛ. Mìlɔn Yehowa sugbɔ. Mìnya mɔ eyi woɖo asɛn yí mìji mɔ mìasin shigbe lé eji do nɛ.

3. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ sɛnsɛn ci han ŋmɛ yí Yehowa lɔn yí xɔ le blema koɖo sɛnsɛndɔ vovovo amɛnyi ɖewo ciwo yí jɔnɔ ji ni gbɛ. Nɔ mìkplakɔ nyɔta cɛɔ, mìwo ɖekaɖeka abu tamɛ kpɔ so lé mìawɛ mìwo sɛnsɛndɔwo agbenyɔ doji nu. Mìagbekpɔ enu ci yí taɖo sɛnsɛn adodwitɔ lɔ dɔ mìkpɔnɔ jijɔ.

4. Doŋkɔ nɔ Kristotɔwo hwenu ɖe, lé amowo sɛn Yehowa do yí ejɔ ji niɔ?

⁴ Doŋkɔ nɔ Kristotɔwo hwenuɔ, ŋsu egbejinɔtɔwo shigbe Abɛli, Nowe, Abraxamu, koɖo Job dasɛ mɔ yewoshi  Yehowa yí gbeluin. Lé wowɛ doɔ? Wose tonu nɔ Mawu, ɖo xɔse do nu yí gbewa vɔnsawo ni. Bibla denu enyɔwo kpu so lé wosɛn Mawu do nɔ mì o. Vɔ wowa ci ji wokpe yí shi Yehowa yí elɔn yí xɔ sɛnsɛndɔ wowotɔwo. Le ŋkɔ mɛɔ Yehowa vana esewo Abraxamu jijimɛviwo to Moizi ji. Ese lɔ ɖewo nu lé woasɛn Yehowa do yí akpe ni.

5. Ci Yesu ku yí fɔn godu ɖe, trɔtrɔ ci yí va sɛnsɛn adodwitɔ lɔ wawa mɛɔ?

⁵ Le Yesu ku koɖo fɔnfɔnsoku yitɔ goduɔ, Yehowa degbebiɔ so yi mɛwo shi mɔ wo le nyì Moizi Se lɔ o. (Rɔm. 10:4) Ecɛyɛɔ, ese yoyu yí Kristotɔwo anyì; eyi nyi ‘Kristo se lɔ.’ (Gal. 6:2) Kristo “se” lɔ denyi ese ciwo wodo kɔ ɖɛ gblɛlɛlɛ yí woale do tamɛ o, vɔ wawa do Kristo “se” lɔ ji yí nyi woasrin yí awa do yi nukplamuwo ji. Egbɛ can ɔ, Kristotɔwo jenɔ agbla veviɖe yí wanɔ do Kristo se lɔ ji keŋ nɔ wowo nu akpe nɔ Yehowa, ecɛ wɛ mɔ wokpɔnɔ “gbɔndomɛ.”—Mt. 11:29.

6. Lé àwɛ akpɔ nyɔna le enukplakpla cɛ mɛɔ?

⁶ Nɔ mìgbejekɔ akpaxwe ɖekaɖeka mɛ nɔ mìwo sɛnsɛn ɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋkɔyiyi ci ŋwa le lɛɔ?’ Àtɛnŋ agbebiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Lé nawɛ yí sɛnsɛn ci ŋnakɔ Yehowa agbenyɔ wuɔ?’ Ètɛnŋ kpɔɛ mɔ lé yesɛnkɔ Yehowa do nyɔ, vɔ ele mɔ nado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí abiɛ mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeawɛ nɔ agbenyɔ wu.

7. Lé Yehowa kpɔnɔ gbedoɖa ci mìwanɔ so ji mɛ ni doɔ?

⁷ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìdo gbe ɖaɖa ni. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo sɔ gbedodoɖa ciwo mìwanɔ sɔ koɖo linfin ci wogbɔn ji ɖɛ yí wa nywiɖe ci wosɔ nanɔ Mawu le avɔnzava mɛ yí le ŋkɔ mɛɔ, wovazinni le gbedoxɔ mɛ. (Eha. 141:2) Lé linfin lɔ hwɛnnɔ do kpenɔ nɔ Mawu. Ahanke, gbedoɖa ciwo mìwanɔ so ji mɛ na ‘ékpɔnɔ jijɔ’ nɔ egbenyi nyɔgbe nyɛkuinwo mìzan can. (Elo. 15:8; 2 Ese. 33:10) Mìatɛnŋ akando ji mɔ ejɔnɔ ji nɔ Yehowa mɔ yease mìwo gbedoɖa ciwo mɛ mìnunɔ ni le mɔ mìluin yí enu ci ewa nɔ mì jeŋ nɔ mì. Éjinɔ mɔ mìwo le nu enu ciwo yí wakɔ mì, enu ciwo mìkpɔkɔ mɔ nɔ koɖo enu ciwo yí drokɔ mì nɔ ye. Danyɔ mɔ gbɔxwe mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ɖe, mìabu tamɛ nywiɖe gbɔxwe anu nyɔ lɔwo ni ba? Nɔ èwɛni han ɔ, ao gbedoɖawo ale shigbe “linfin” nywitɔ ci yí ajɔnɔ ji nɔ Edao ci yí le jeŋkwi mɛ nɛ.

8. Emɔ nywitɔ ci ji mìto yí kannɔfu Mawuɔ?

⁸ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìkannɔfui. (Eha. 34:1) Mìkannɔfu Yehowa nɔ mìnukɔ yi nɔnɔmɛ nywiwo koɖo edɔ ciwo yí ewa nɔ mɛbuwo. Nɔ enunywi ciwo Yehowa wanɔ nɔ mì jeŋ nɔ mìɔ, mìakannɔfui. Nɔ mìbunɔ tamɛ so enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ mì nuɔ, mìakpɔ enu ciwo nu mìakannɔfui do dandandan. Kunuɖeɖe nyi emɔ nywi ɖeka ci ji mìto yí sɔnɔ “kanfukanfu ci yí toso mìwo nu ciwo yí yɔnɔ [Mawu] ŋkɔ mɛ” ni. (Ebre. 13:15) Shigbe lé mìɖo abu tamɛ kpɔ gbɔxwe yí ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɛɔ, ahanke ele mɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe so nyɔ ciwo mìanu nɔ amowo le kunuɖegbe nɛ. Mìji mɔ mìwo “kanfukanfu” vɔnsa le nyi enywitɔ. Ecɛ yí dɔ nɔ mìɖekɔ kunu nɔ amowoɔ, mìxonɔ nuxu so ji mɛ.

9. Shigbe Izraɛliviwo nɛ ɖe, nyɔna ciwo mìkpɔnɔ nɔ mìyi bɔbɔwoɔ? Nu nyɔna ci eoŋtɔ kpɔ le bɔbɔ lɔwo yiyi mɛ.

 ⁹ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìyinɔ bɔbɔwo. Wonu nɔ Izraɛliviwo mɔ: “Zetɔn le exwe ɖeka mɛɔ, ao ŋsuwo pleŋ ɖo ava ŋkɔ nɔ Yehowa ao Mawu le texwe ci esɔ.” (2 Ese. 16:16, NWT) Woɖo aso gbeɖe wowo xwewo koɖo wowo bowo yí mɛɖe dacɔkɔ wo kpetii o. Vɔ Yehowa ɖo gbe nɔ wo mɔ: “Hwe hunnɔ nu ɔ, amɛ ɖekpokpwi da tɛnŋ a xɔ míwo nyigban le mí shi o.” (Hun. 34:24) Ci Izraɛliviwo kando Yehowa ji keŋkeŋ ɔ, woyinɔ azanɖuxu lɔwo le exweɛ mɛ. Wokpɔnɔ nyɔna sugbɔ nɔ wowɛ ahan. Wokplanɔ nu sugbɔ so Mawu Se lɔ nu. Wobunɔ tamɛ kpɔ so enunywi ciwo Yehowa wa nɔ wo nu, yí gbesenɔ vivi nɔ ejunɔnɔ koɖo wowo kpena ciwo yí lɔn Yehowa. (2 Ese. 16:15) Ahanke mìwo can mìkpɔnɔ nyɔnawo nɔ mìwa vɔnsawo keŋ yi bɔbɔwo. Eyi nɔ mìdra do keŋ na ɖoŋciwo le bɔbɔɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa keke!

10. Lé ehajiji le veviɖe le mìwo sɛnsɛn mɛ doɔ?

¹⁰ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìjikɔ ha koɖo mìwo nɔviwo. (Eha. 28:7) Izraɛliviwo kpɔnɔ ehajiji mɔ yɛnyi enuvevi ɖeka le yewo sɛnsɛn mɛ. Efyɔ Davidi sɔ Levitɔ 288 nɔ woajinɔ ha le gbedoxɔ mɛ. (1 Kro. 25:1, 6-8) Egbɛɔ, mìatɛnŋ adasɛ nɔ Mawu mɔ mìluin nɔ mìjinɔ ha yí sɔ kannɔfui. Nɔ egbe denyɔ ha nɔ mì can ɔ, yɛdenyi nyɔ ɖe o. Bu nyɔ cɛ kpɔ: Bibla nu mɔ, mìwo “keŋkeŋ wanɔ afɛn le” nuxuxoxo mɛ, vɔ ecɛ dena mìgɔnnɔ nuxu maxo le bɔbɔwo alo kunuɖegbe o. (Ʒaki 3:2) Ahanke, dele mɔ mìabui mɔ mìɖo anyi hayinɔ ganganwo gbɔxwe aji ha nɔ Yehowa nɛ.

11. Shigbe lé wonui le Ehajiji Wema 48:13 tɔ mɛ nɛ ɖe, nyi yí taɖo mìɖo aɖo gamɛ ɖe ɖɛ nɔ sɛnsɛn xomumɛtɔɔ?

¹¹ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìkplanɔ yi Nyɔ lɔ yí gbekplɛni koɖo mìwo viwo. Le Sabatigbeɔ, Izraɛliviwo dewanɔ dɔ ɖe o, wotanɔshi wowo dɔwo yí sɔ susu ɖonɔ Yehowa sɛnsɛn ji. (Hun. 31:16, 17) Egbejinɔtɔwo kplanɔ nu wowo viwo so Yehowa koɖo enunywi ciwo ewa nu. Nɛnɛke le egbɛ mɛ can ɔ, mìɖo aɖo gamɛ ɖe ɖɛ yí ahlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ agbekplɛni. Yehowa sɛnsɛn kpaxwe ɖe enyi; yí ekpenɔdo mì nu mìtenɔ gogo Yehowa doji. (Eha. 73:28) Eyi nɔ mìwakɔ sɛnsɛn xomumɛtɔɔ, mìatɛnŋ akpedo mìwo viwo nu nɔ wowo can atekpɔ anyi xlɔ koɖo mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ.—Hlɛn Ehajiji Wema 48:13.

12. Nyi mìkpla so lé Yehowa kpɔ edɔ ci wowa yí sɔ wa enu ciwo yí le avɔnzava lɔ mɛ doɔ?

¹² Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìcu sɛnsɛnxɔwo yí lenɔ bu nɔ wo. Bibla mɔ edɔ ciwo wowa yí sɔ cu avɔnzava koɖo enu ciwo yí nɔ avɔnzava lɔ mɛ nyi “edɔ kɔkwɛ” ci wowa nɔ Yehowa. (Hun. 36:1, 4) Egbɛ can ɔ, Yehowa kpɔnɔ edɔ ciwo wowa yí sɔ cu Fyɔɖuxuxɔwo koɖo teokrasixɔ buwo mɔ wonyi edɔ kɔkɔɛwo. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo zannɔ gamɛ sugbɔ sɔ wanɔ dɔ cɛwo. Edɔ vevi ciwo wowa yí sɔ cunɔ Fyɔɖuxuxɔwo dejɔnɔ ji nɔ mì ba? Vɔ denyi ecɛ ɖekɛ yí exɔcutɔ lɔwo wanɔ o; wogbeɖenɔ kunu hɛnnɛ. Mɛɖewo le wo mɛ jinɔ mɔ yewoanyi mɔɖetɔwo hɛnnɛ. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu edɔsɛnsinwatɔ cɛwo mɔ yewoanyi mɔɖetɔwo yí wojeɔ, ele mɔ hamɛmɛshinshinwo alɔn do ji. Nɔ  mìɖo enujikpekpe acu xɔ alo mìdeɖo can ɔ, mì pleŋ atɛnŋ awa ɖe le ebulele nɔ xɔ lɔwo nɔ woanɔ nywiɖe mɛ.

13. Lé mìɖo akpɔnɔ enu ciwo mìnanɔ yí sɔ donɔ alɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔwo doɔ?

¹³ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìnanɔ nu yí sɔ donɔ alɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔwo. Izraɛliviwo nya mɔ yewodeɖo ava ŋkɔ nɔ Yehowa alɔ totu o. (2 Ese. 16:16) Woɖo ana enu ciwo yí le wo shi sɔ koɖo wowo nɔnɔmɛwo. Nɔ wowɛ ahan ɔ, wodadasɛ mɔ enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ yewo jeŋ nɔ yewo. Lé mìawɛ adasɛ nɔ Yehowa mɔ mìluin yí gbɔngbɔnmɛnu ciwo pleŋ enakɔ mì jeŋ nɔ mìɔ? Mìana enu ciwo yí le mì shi asɔ kpedo hamɛ lɔ hozanzanwo koɖo xexeɛ pleŋ mɛ dɔ lɔ nu. Eyi apotru Pɔlu nu ci emɔ: “Ðo nɔ́ edro nywi li ɔ, Mawu a xɔ enunana lɔ koɖo jijɔ sɔkudo enu ci yí le mí shi nu, dé sɔkudo enu ci yí de le mí shí nu o.” (2 Kor. 8:4, 12) Nɔ enu ci mìna le do ɖe can ɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa.—Maki 12:42-44; 2 Kor. 9:7.

14. Sɔ koɖo Elododo Wema 19:17 ɖe, lé Yehowa kpɔnɔ kpekpedonu ci mìnanɔ mìwo nɔvi ciwo yí le ʒan mɛ doɔ?

¹⁴ Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìkpekpeɛdo mìwo kpena Kristotɔ ciwo yí le ʒan mɛ nu. Yehowa ɖo gbe nɔ Izraɛliviwo mɔ yeacu fɛn nɔ mɛ ciwo yí wa xomɛvu nɔ wamɛnɔwo. (2 Ese. 15:7, 10) Ɛɛ, gashiagamɛ ci mìna nu nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe ci yí le ʒan mɛɔ, Yehowa kpɔɛni mɔ Eye yí mìna nu lɔ. (Hlɛn Elododo Wema 19:17.) Le kpɔwɛ mɛ, hwenu Kristotɔ ciwo yí le Filipi sɔ enuwo ɖaɖa Pɔlu le gakpamɛɔ, émɔ ‘wowo nunana lɔ le shigbe vɔnsa ci yí hwɛnhwɛn te adodwi ci wona Mawu nɛ.’ (Fili. 4:18) Sa ŋkuvi kpɔ hamɛ lɔ mɛ, keŋ abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Mɛɖe le ʒan mɛ yí natɛnŋ akpedo nua?’ Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ ekpɔ mìzan mìwo gamɛ, mìwo ŋsɛn, mìwo nujikpekpe alo enu ciwo yí le mì shi sɔ kpekɔdo mɛ ciwo yí le ʒan mɛ nu. Ékpɔɛni mɔ ecɛ nyi akpaxwe ɖeka nɔ mìwo sɛnsɛn.—Ʒaki 1:27.

15. Sɛnsɛn adodwitɔ lɔ ʒan gamɛ koɖo agblajeje, vɔ nyi yí taɖo denyi agban akpɛn amɛɔ?

¹⁵ Eʒan gamɛ koɖo agblajeje gbɔxwe mìawa sɛnsɛn adodwitɔ lɔ. Vɔ de agban enyi akpɛn mì o. (1 Ʒan 5:3) Nyi yí taɖoɔ? Ðo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa yí dɔ mìsinkɔ. Sɔɛ mɔ ɖevi ɖe ji mɔ yeana ŋɖe ye daye. Ézan gamɛ sugbɔ yí ta ŋɖe do wema ji keŋ sɔ na dalɔ. Gamɛ sugbɔ ci ezan deve nu o, ɖo élɔn dalɔ yí eji jɔɛ mɔ yena enu lɔ ye daye. Ahanke ci mìlɔn Yehowaɔ, eji jɔnɔ mì mɔ mìazan gamɛ sugbɔ yí aje agbla keŋ awa sɛnsɛn adodwitɔ lɔ.

16. Sɔ koɖo Ebretɔwo 6:10 ɖe, lé Yehowa kpɔnɔ egbla ci mìwo ɖekaɖeka jekɔ nɔ mìwo nu ajeŋ ni doɔ?

¹⁶ Jila amɛlɔntɔwo dekpɔnɔ emɔ mɔ yewo viwo ana ŋɖekɛŋmɛ yewo o. Wonya mɔ evi ɖekaɖeka to akpo yí enu ci ji woasun awa to akpo hɛnnɛ. Ahanke mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nya enu ci mìwo ɖekaɖeka atɛnŋ awa nɛ. Taŋfuin ètɛnŋ wa nu sugbɔ wu amɛnyanyiwo koɖo ao mɛ veviwo. Alo taŋfuin shinshin, edɔ̀lele alo xomu gbanleamɛjiwo na detɛnŋ wakɔ sugbɔ shigbe mɛbuwo nɛ o. Ŋgbena nagbɔjɔ o. (Gal. 6:4) Yehowa daŋlɔbe edɔ ci èwakɔ ni o. Nɔ èvlɛ yí sɔ susu nywi wakɔ ci ji èkpe  niɔ, ao dɔ ajɔ ji ni. (Hlɛn Ebretɔwo 6:10.) Ŋtɔkpu can ɔ, Yehowa nya enu ci yí drokɔ eo yí èji mɔ yeawa ni. Éji mɔ eɔ le kpɔnɔ jijɔ do sɛnsɛndɔ ci ji èsun yí wakɔ ni nu.

17. (a) Nɔ mìkpɔ mɔ sɛnsɛndɔ ɖewo wawa gbɔnkɔnu nɔ mì ɖe, nyi mìatɛnŋ awaɔ? (b) Shigbe lé foto ciwo yí le dakavi ci yí nyi “ Lé àwɛ akpɔ jijɔ doji” dasɛ yi nɛ ɖe, sɛnsɛndɔ ci yí na èkpɔnɔ jijɔɔ?

¹⁷ Nɔ sɛnsɛndɔ ɖewo wawa shigbe amɛɖekɛnukplakpla alo kunuɖeɖe egbɔnkɔnu nɔ mì ɖe, nyi mìatɛnŋ awaɔ? Nɔ mìwanɔ sɛnsɛndɔ cɛwo blaŋblaŋ ɔ, taŋfuin mìavalɔn wo doji yí akpɔ nyɔna sugbɔ so wo mɛ. Mìatɛnŋ asɔ sɛnsɛndɔ mìwotɔ sɔ koɖo edɔ ɖewo shigbe kamɛtete alo mizikixonu ɖe kplakpla nɛ. Nɔ mìwɛni ɖeka ɖaaɖaɔ, mìdatɛnŋ ayi ŋkɔ le mɛ o. Sɔɛ mɔ èsɔ ɖo dɔ yí wɛni gbeɖeka duu, nyi yí ato so mɛɔ? Le tɔtɔmɛɔ, ètɛnŋ wɛni na nɔ minici kleŋ ɖewo; vɔ nɔ èkpɔtɔ yí wɛkɔɔ, ava makɔ do eo yí nazannɔ gamɛ sugbɔ. Nɔ èkpɔ mɔ nyɔnawo totoɔ so mɛɔ, àji mɔ yeakpɔtɔ awɛkɔ doji yí ecɛ ana nakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. Ahanke enyi le mìwo sɛnsɛndɔwo wawa mɛ nɛ.

18. Enuvevitɔ ci mìatɛnŋ awa le agbe mɛɔ, yí nyi mìakpɔ so mɛɔ?

¹⁸ Yehowa sɛnsɛndɔwo wawa lé mìakpe ji do yí nyi enuvevitɔ ci mìɖo awa le agbe mɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìakpɔ jijɔ, mìwo gbe aɖo ta yí mìakpɔkpɔ emɔ mɔ mìavasɛn Yehowa keke sɔyi mavɔ. (Elo. 10:22) Vɔ so kakacɛ mɛɔ, mìkpɔ fafa le mìwoɖekiwo mɛ, ɖo mìnya mɔ Yehowa kpenɔdo yi sɛntɔwo nu nɔ wotokɔ cukaɖawo mɛ. (Ezai 41:9, 10) Kankandoji li mɔ susu nywi sugbɔ li ci yí taɖo mìakpɔ jijɔ ci mìsɛnkɔ mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ ci yí je “a xɔ kanfukanfu, bubu nana” so enu ciwo pleŋ ewa gbɔ!—Enyɔ. 4:11.