1., 2. Kdaj je naše čaščenje sprejemljivo Bogu?

 KAJ si predstavljaš, ko slišiš besedo »čaščenje«? Morda si predstavljaš ponižnega brata, ki kleči pri svoji postelji in v iskreni molitvi izliva svoje srce Jehovu. Ali pa pomisliš na srečno družino, ki uživa v preučevanju Svetega pisma.

² V obeh primerih gre za čaščenje. Ali bo Jehova sprejel čaščenje omenjenih posameznikov? Bo, če ga imajo radi in ga spoštujejo ter če je njihovo čaščenje v skladu z njegovim namenom. Jehova imamo zelo radi. Vemo, da si zasluži, da ga častimo, in si želimo, da je naše čaščenje kar najbolj kvalitetno.

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ V tem članku bomo pogledali, kakšno čaščenje je bilo Jehovu sprejemljivo v preteklosti. Pregledali bomo tudi osem vidikov čaščenja, ki je Jehovu sprejemljivo danes. Ob tem lahko razmišljamo, kako bi lahko izboljšali kvaliteto svojega čaščenja. Izvedeli bomo tudi, zakaj nas pravo čaščenje osrečuje.

4. Kako so tisti, ki so častili Jehova pred krščanstvom, pokazali, da ga spoštujejo in ljubijo?

⁴ Že pred krščanstvom so zvesti možje, kot so bili Abel, Noe, Abraham in Job, pokazali, da spoštujejo in ljubijo  Jehova. Kako so to pokazali? Tako da so ga ubogali, verovali vanj in mu darovali žrtve. V Svetem pismu ne piše natančno, kaj vse so morali delati, ko so častili Boga. Očitno so se kar najbolj potrudili, da bi izkazali čast Jehovu, in njihovo čaščenje mu je bilo sprejemljivo. Jehova je kasneje Abrahamovim potomcem dal Mojzesovo postavo. Zakoni v tej Postavi so vsebovali natančna navodila, kako častiti Jehova na njemu sprejemljiv način.

5. Do kakšne spremembe glede čaščenja je prišlo po Jezusovi smrti in vstajenju?

⁵ Po Jezusovi smrti in vstajenju Jehova od ljudi ni več pričakoval, da upoštevajo Mojzesovo postavo. (Rim. 10:4) Kristjani naj bi se držali nove postave, »Kristusove postave«. (Gal. 6:2) Da bi ubogali to postavo, jim ni bilo treba živeti po številnih pravilih, ampak so morali posnemati Jezusov zgled in živeti po njegovih naukih. Tudi danes kristjani po svojih najboljših močeh posnemajo Kristusa, da bi ugajali Jehovu in našli poživitev zase. (Mat. 11:29)

6. Kako nam lahko koristi ta članek?

⁶ Ko bomo pregledali vsak vidik čaščenja posebej, se vprašaj: Koliko sem na tem področju napredoval? Lahko se tudi vprašaš: Ali bi lahko izboljšal kvaliteto svojega čaščenja? Svojega napredka bi se moral veseliti, moral pa bi tudi prositi Jehova, da ti pomaga ugotoviti, kje se lahko še izboljšaš.

7. Kako Jehova gleda na naše iskrene molitve?

⁷ Jehova častimo, ko k njemu molimo. V Svetem pismu so naše molitve primerjane s skrbno pripravljenim kadilom, ki se ga je darovalo v svetem šotoru in kasneje v templju. (Ps. 141:2) To kadilo je oddajalo vonj, ki je ugajal Bogu. Podobno »mu ugaja« tudi vsaka naša iskrena molitev, tudi če je izrečena s preprostimi besedami. (Preg. 15:8; 5. Mojz. 33:10) Prepričani smo lahko, da Jehova z veseljem posluša, ko mu izražamo svojo ljubezen in hvaležnost. Želi, da mu povemo, kaj nas skrbi, kaj upamo in kaj si želimo. Zakaj ne bi, preden moliš k Jehovu, skrbno razmislil o tem, kaj boš rekel? Tako boš svojemu nebeškemu Očetu daroval najboljše možno »kadilo«.

8. Katero lepo priložnost imamo, da hvalimo Boga?

⁸ Jehova častimo, ko ga hvalimo. (Ps. 34:1) Jehova hvalimo tako, da s cenjenjem govorimo o njegovih čudovitih lastnostih in delih. To izvira iz srca, polnega hvaležnosti. Če si vzamemo čas, da razmišljamo o Jehovovi dobroti – o vsem, kar je naredil in kar dela za nas – nam ne bo nikoli zmanjkalo razlogov, da ga hvalimo. Oznanjevanje je za nas še posebej priložnost, da prinašamo Bogu »daritev hvale, to je sad ustnic«. (Heb. 13:15) Tako kot bi morali skrbno razmisliti, kaj bomo rekli, preden molimo k Jehovu, moramo tudi razmisliti, kaj bomo rekli tistim, ki jim oznanjujemo. Želimo, da je naša »daritev hvale« kar najboljša. Zato oznanjujemo z navdušenjem in iz srca.

9. Kako nam podobno kot staroveškim Izraelcem koristi, da se zbiramo skupaj? Povej kakšno osebno izkušnjo.

⁹ Jehova častimo, ko obiskujemo  shode. Izraelcem je bilo naročeno: »Trikrat na leto naj pridejo vsi tvoji moški pred Jehova, tvojega Boga, na kraj, ki si ga bo izbral.« (5. Mojz. 16:16) Svoje domove in pridelke so morali pustiti nezaščitene. Toda Jehova jim je obljubil: »Nihče ne bo poželel tvoje dežele, ko boš trikrat na leto šel, da bi videl obličje Jehova, svojega Boga.« (2. Mojz. 34:24) Izraelci so povsem zaupali Jehovu, zato so obiskovali vsakoletne praznike. In to jim je zelo koristilo. Še bolj so lahko razumeli Božjo postavo, premišljevali o Jehovovi dobroti in uživali v spodbudnem druženju s soverniki. (5. Mojz. 16:15) Podobne koristi imamo mi, če naredimo vse, kar lahko, da obiskujemo krščanske shode. In pomislimo, kako vesel mora biti Jehova, ko na shodu povemo kratke in dobro pripravljene komentarje.

10. Zakaj je petje pomemben del našega čaščenja?

¹⁰ Jehova častimo, ko pojemo skupaj z brati in sestrami. (Ps. 28:7) Za Izraelce je bilo petje pomemben del čaščenja. Kralj David je določil 288 levitov, da so bili pevci v templju. (1. krn. 25:1, 6–8) Danes svojo ljubezen do Boga med drugim izrazimo s petjem hvalnic. Pri tem kvaliteta našega glasu ni najpomembnejša. Razmisli o naslednji primerjavi. Ko govorimo, »velikokrat grešimo«, vendar nas to ne ovira, da bi govorili na oznanjevanju ali v občini. (Jak. 3:2) Podobno je s petjem. Hvalnice Jehovu lahko pojemo, tudi če mislimo, da nismo dobri pevci.

11. Zakaj bi si morali določiti čas za družinsko preučevanje Svetega pisma, kot to piše v Psalmu 48:13?

¹¹ Jehova častimo, ko preučujemo njegovo Besedo in o njem učimo svoje otroke. Šabat je bil za Izraelce priložnost, da pustijo svoje vsakodnevne dejavnosti in se osredotočijo na svoj odnos z Jehovom. (2. Mojz. 31:16, 17) Zvesti Izraelci so svoje otroke učili o Jehovu in njegovi dobroti. Mi jih lahko posnemamo tako, da si vzamemo čas za branje in preučevanje Božje Besede. To spada k našemu čaščenju Jehova in nam pomaga, da se z njim zbližamo. (Ps. 73:28) Ko preučujemo Sveto pismo kot družina, pa lahko pomagamo novim generacijam – našim otrokom – da razvijejo prisrčen in oseben odnos z našim ljubečim nebeškim Očetom. (Beri Psalm 48:13.)

12. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jehova gledal na tiste, ki so izdelovali sveti šotor?

¹² Jehova častimo, ko gradimo in vzdržujemo naše prostore za čaščenje. V Svetem pismu piše, da je bilo izdelovanje svetega šotora in njegove opreme »sveto delo«. (2. Mojz. 36:1, 4) Tudi danes Jehova na gradnjo kraljestvenih dvoran in drugih teokratičnih objektov gleda kot na sveto službo. Nekateri bratje in sestre pri teh dejavnostih veliko sodelujejo. Vse, kar s tem naredijo za delo v prid Kraljestva, res cenimo. Seveda tudi oznanjujejo. Nekateri med njimi morda želijo biti pionirji. Starešine lahko pokažejo, da podpirajo gradnjo teokratičnih objektov tako, da se teh pridnih bratov in sester ne obotavljajo postaviti za pionirje, če ustrezajo pogojem. Ne glede na to, ali imamo gradbene izkušnje ali ne, lahko vsi pomagamo, da naši prostori za čaščenje ostajajo čisti in v dobrem stanju.

13. Kako bi morali gledati na prispevke, s katerimi podpiramo delo v prid Kraljestva?

 ¹³ Jehova častimo, ko prispevamo za delo v prid Kraljestva. Izraelci pred Jehova niso smeli priti praznih rok. (5. Mojz. 16:16) Materialne darove so morali prinesti v skladu s svojimi zmožnostmi. Tako so pokazali hvaležnost za vse, kar je Jehova delal za njih. Kako lahko mi Jehovu pokažemo ljubezen in hvaležnost za vse, kar dela za nas? To lahko med drugim naredimo tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi prostovoljno prispevamo za krajevno občino in vsesvetovno delo. Apostol Pavel je rekel naslednje: »Če namreč človek daje s pripravljenostjo, je dajanje še posebej zaželeno. Od vsakega se pričakuje, da daje to, kar ima, ne pa tega, česar nima.« (2. Kor. 8:4, 12) Jehova ceni vse, kar prispevamo iz srca, tudi če to ni veliko. (Mar. 12:42–44; 2. Kor. 9:7)    

14. Kako Jehova gleda na to, da pomagamo sovernikom, kot to piše v Pregovorih 19:17?

¹⁴ Jehova častimo, ko pomagamo sokristjanom. Jehova je obljubil, da bo povrnil Izraelcem, ki so radodarno skrbeli za revne. (5. Mojz. 15:7, 10) Vsakič, ko pomagamo sočastilcu, ki je v stiski, Jehova na to gleda kot na darilo, ki je namenjeno njemu. (Beri Pregovori 19:17.) Ko so na primer kristjani v Filipih poslali darilo Pavlu, ki je bil v zaporu, je to imenoval »sprejemljiva žrtev, ki ugaja Bogu«. (Fil. 4:18) Ozri se po občini in se vprašaj: Ali bi lahko komu pomagal? Jehova je zadovoljen, ko vidi, da svoj čas, energijo, spretnosti in materialna sredstva uporabljamo za to, da pomagamo drugim. Na to gleda kot na del našega čaščenja. (Jak. 1:27)

15. Zakaj nam čaščenje ni v breme, čeprav zahteva čas in trud?

¹⁵ Za pravo čaščenje si moramo vzeti čas in se potruditi, vendar nam to ni v breme. (1. Jan. 5:3) Zakaj ne? Ker Jehova častimo iz ljubezni. Zamisli si majhnega otroka, ki želi nekaj podariti svojemu očetu. Mogoče porabi več ur, da zanj nariše sliko. Sinu ni žal časa, ki ga je za to porabil. Rad ima svojega očeta in je srečen, da mu lahko da to darilo. Podobno imamo mi radi Jehova, zato z veseljem namenjamo svoj čas in moči za dejavnosti, ki so povezane s pravim čaščenjem.

16. Kako Jehova gleda na tvoj trud, da bi mu ugajal, kot to piše v Hebrejcem 6:10?

¹⁶ Ljubeči starši ne pričakujejo, da jim bo vsak otrok dal enako darilo. Zavedajo se, da so si otroci med sabo različni in da nimajo vsi enakih zmožnosti. Podobno naš nebeški Oče razume okoliščine vsakega posameznika. Mogoče lahko narediš več kot mnogi, ki jih poznaš in jih imaš rad. Kaj pa, če ne moreš narediti toliko kot drugi, morda zaradi starosti, slabega zdravja ali družinskih odgovornosti? Naj te to ne potre. (Gal. 6:4) Jehova ne bo pozabil tvojega dela. Dokler mu daješ svoje najboljše in to delaš s pravim motivom, bo zadovoljen. (Beri Hebrejcem 6:10.) Jehova celo vidi v tvoje srce in ve, kaj si želiš narediti zanj. Hoče, da si vesel in zadovoljen s tem, kar mu lahko daš.

17. a) Kaj lahko storimo, če ugotovimo, da nam nekateri vidiki našega čaščenja delajo težave? b) Kako ti je koristil eden od vidikov čaščenja, prikazan v okvirju » Bodi še bolj vesel«?

 ¹⁷ Kaj, če ugotovimo, da nam kakšen vidik našega čaščenja dela težave, na primer osebno preučevanje ali oznanjevanje? Ponavadi je tako, da bolj pogosto ko v neki dejavnosti sodeluješ, bolj v njej uživaš in bolj ti koristi. Naše čaščenje lahko primerjamo z neko vrsto telesne vadbe ali z igranjem na inštrument. Če to delamo samo občasno, ne bomo veliko napredovali. Lahko pa se odločimo, da bomo to delali vsak dan. Najprej se lahko s tem ukvarjamo krajši čas in ta čas nato podaljšujemo. Ko vidimo dobre rezultate svojega truda, se bomo verjetno bolj veselili časa, ko bomo opravljali to dejavnost, in bomo v njej zares uživali. Isto velja za vse vidike našega čaščenja.

18. Kako lahko izpolnimo namen svojega obstoja in kako nam to koristi?

¹⁸ Če častimo Jehova z vsem srcem, izpolnimo namen svojega obstoja. Imamo srečno in smiselno življenje ter upamo, da bomo Jehova lahko častili vso večnost. (Preg. 10:22) Že zdaj občutimo notranji mir, ker vemo, da Jehova pomaga svojim služabnikom, ko doživljajo težave. (Iza. 41:9, 10) Vsekakor imamo dobre razloge, da smo veseli, ko častimo našega ljubečega Očeta, ki je vreden, da ga slavijo in častijo vsa njegova stvarjenja. (Raz. 4:11)