1-2. a) Koj sine i Evnika hem savo predizvik sine la? b) Komentirin i slika tari naslovno strana.

 IAKO i Biblija na vakerela amenge ništo bašo e Timoteeskoro krstibe, sepak šaj te zamislina amenge kobor bahtali sine leskiri daj i Evnika ko adava dive (Izr. 23:25). Zamislin samo kobor dičinela pe sine džikote dikhela e Timotee sar tergjola ko pani. Oj asala džikote e Timoteeskiri baba i Loida tani uzi late hem gušinela la. Tari vozbuda edvaj dišinela keda dikhela kaj o Timotej tano telo pani. Odma palo adava ov uštela taro pani, a oj taro bahtalipe našti više te ikerel ple asva. Iako sine la bare predizvikija, i Evnika uspejngja te pomožinel e Timoteeske te mangel e Jehova hem leskere Čhave, e Isus Hristose. Save pharipa sine la džikote sikavela sine pe čhave?

² E Timoteeskere roditelen na sine len i isto religija. Leskoro dad sine Grko, a leskiri daj hem baba sine Evrejke (Dela 16:1). Verojatno, o Timotej sine tinejdžeri keda i Evnika hem i Loida ule hristijanke. Ama leskoro dad na prifatingja o hristijanstvo. Koja religija ka birinel o Timotej? Verojatno sine dovolno baro te šaj korkori te odlučinel. Dali ka birinel ple dadeskiri religija? Dali ka ikerel pe ko evrejska običaija kola so siklilo len taro tiknipe? Ili ka ovel e Hristoseskoro sledbeniko?

3. Sprema Izreki 1:8, 9, sar dikhela o Jehova ko adava so trudinena pe o daja te pomožinen pumare čhavenge te oven lea paše?

³ Avdive da o daja so služinena e Jehovaske but mangena pumare familija. Hem najviše taro sa, ola mangena te pomožinen pumare čhavenge te oven paše amala e Jehovaja. A  amaro Devel but ceninela lengoro trudo. (Čitin Izreki 1:8, 9.) O Jehova pomožingja bute dajenge te sikaven pumare čhaven te mangen le hem te služinen leske.

4. Save pharipa isi e dajen avdive?

⁴ Normalno tano jekh daj ponekogaš te pučel pe dali lakere čhave ka odlučinen te služinen e Jehovaske sar so kergja adava o Timotej. O roditelija tane svesna kobor baro pritisok kerela e Satanaskoro sveto upro lengere čhave (1. Pet. 5:8). Osven adava, bute dajenge tano pharo te vospitinen pumare čhaven soske nane len rom, ili lengoro rom na služinela e Jehovaske. Na primer, jekh phen so vikinela pe Kristina b vakerela: „Mo rom sine šukar dad hem domakjini, ama na dozvolinela mange sine te vospitinav e čhaven sar o Jehova so mangela. Beršencar rovava sine hem pučava man sine dali me čhave nekogaš ka počminen te služinen e Jehovaske“.

5. So ka dikha ki akaja statija?

⁵ Ako sian daj, tu da sar i Evnika šaj te pomožine tle čhavenge te mangen e Jehova hem te služinen leske. Ki akaja statija ka dikha sar šaj te dža palo lakoro primer hem te sikave tle čhaven tle lafencar hem tle postapkencar. Hem isto agjaar ka dikha sar o Jehova ka pomožinel tuke.

6. Sprema 2. Timotej 3:14, 15, so pomožingja e Timoteeske te ovel hristijani?

⁶ Keda o Timotej sine tikno, leskiri daj dela pestar sine sa te šaj te sikavel le bašo „sveta spisija“ agjaar sar so haljovena len sine o Evreija. Džangjola pe, oj na džanela sine but, soske na pendžarela sine e Isus Hristose. Sepak, adava so siklilo o Timotej taro sveta spisija sine dovolno te šaj te prifatinel o hristijanstvo. Ama dali kergja adava? Le sine le pravo korkori te odlučinel dali ka ovel hristijani. Sigurno jekh taro pričine soske o Timotej uveringja pe ko čačipe bašo Isus sine adava so leskiri daj but trudingja pe. (Čitin 2. Timotej 3:14, 15.) I Evnika sigurno sine but bahtali so uspejngja te sikavel ple čhave bašo Jehova iako sine la but predizvikija. O anav Evnika avela taro jekh lafi so značinela „pobeda“. Hem oj čače uspejngja te pobedinel ili te nakhel o pharipa hem te pomožinel e Timoteeske te mangel e Jehova hem te služinel leske.

7. Sar šaj sine i Evnika te pomožinel ple čhaveske ponadari da te napredujnel otkeda krstingja pe?

⁷ Keda o Timotej krstingja pe, ov adalea ispolningja jekh but važno cel ko plo životo. Ama, i Evnika ponadari da sekirinela pe sine pe čhaveske. Ko so ka posvetinel o Timotej plo životo? Dali ka družinel pe okolencar so ka vlijajnen lošno upri leste? Dali ka džal te školujnel pe ki Atina hem ka prifatinel o paganska sikljojba taro filozofija kola so sine adari? Dali ka trošinel pli sila, plo vreme hem plo ternipe te šaj te barvaljovel? I Evnika našti sine te anel odluke e Timoteeskoro ko than, ama oj šaj sine te pomožinel leske. Sar? Oj šaj sine ponadari da te trudinel pe te sikavel le te mangel e Jehova hem leskere Čhave, e Isuse. Asavki zadača nane phari samo okole roditelenge kaskoro bračno partneri na služinela e Jehovaske. Čak ako o solduj roditelija tane ko čačipe šaj te ovel lenge pharo te pomožinen pumare čhavenge te služinen e Jehovaske. So šaj o roditelija te sikljoven tari Evnika?

8. Sar šaj jekh daj te pomožinel ple romeske te grižinel pe bašo e čhavengere duhovna potrebe?

 ⁸ Proučin i Biblija tle čhavencar. Phenjalen, ako tumaro rom tano ko čačipe, o Jehova mangela te pomožinen leske te sikavel tumare čhaven bašo Jehova. Jekh način sar šaj te keren le adava tano agjaar so ka pomožinen leske redovno te ikerel pe i Familijarno rat. Keren pozitivno lafi baši akaja podgotovka, hem razmislinen bašo adava sar šaj tumen te keren jekh šukar atmosfera kote so sarine ka uživinen. Dali šaj zaedno tle romea te planirinen jekh posebno biblisko proekti baši Familijarno rat? Osven adava, ako nesave taro tumare čhave tane dovolno bare te proučinen o lil Ov bahtalo zasekogaš, šaj te pomožine tle romeske te šaj redovno te proučinel pe e čhavencar.

9. So šaj te pomožinel jekhe dajake kolakoro rom nane Svedoko?

⁹ Ko nesave familie i daj mora te proučinel e čhavencar, adaleske so tani korkori, ili lakoro rom nane e Jehovaskoro svedoko. Ako akava tano slučaj tle familijaja, na valjani but te sekirine tut. O Jehova ka pomožinel tuke. Koristin o publikacie kola so dela amen preku pli organizacija te šaj te proučine tle čhavencar. Šaj te puče javere iskusna roditelen sar ola koristinena akala publikacie ki pumari Familijarno rat c (Izr. 11:14). Isto agjaar, o Jehova šaj te pomožinel tuke te džane sar te kere lafi tle čhavencar. Molin e Jehova te pomožinel tuke te džane so te puče len te šaj te doznajne so mislinena hem so isi len ko vilo (Izr. 20:5). Jekhe kratko pučibaja sar na primer: „Soj tuke najpharo ki škola?“, šaj te počmine razgovor kolestar so ka doznajne but bukja.

10. Ko kola javera načinija šaj te pomožine tle čhavenge te sikljon bašo Jehova?

¹⁰ Rode prilike te sikave tle čhaven bašo Jehova. Ker lencar lafi bašo Jehova hem vaker lenge bašo but šukar bukja kola so kergja len tuke (5. Moj. 6:6, 7; Isa. 63:7). Akava tano posebno važno ako našti redovno te proučine tle čhavencar khere. I Kristina kola so spomningjem la angleder, vakerela: „Na sine man but prilike te kerav lafi e čhavencar bašo duhovna bukja. Adaleske koristinava sine sekoja prilika so ka ovel man sine. Keda džaja sine te phira ili keda ukljaja sine ko jekh tikno čamco keraja sine lafi bašo but šuže bukja so stvoringja len o Jehova hem bašo javera duhovna bukja. Keda mle čhave ule hari pobare, pottikninava len sine korkori te proučinen i Biblija“. Osven adava, ker pozitivno lafi baši e Jehovaskiri organizacija hem bašo phralja hem phenja. Ma kritikujn e starešinen, soske adava so vakerea baši lende but ka vlijajnel ko adava dali te čhave pokasno ka roden lendar pomoš keda ka valjani lenge.

11. Sprema Jakov 3:18, soske tano važno te da sa amendar te šaj te ovel mir ko kher?

¹¹ De tutar sa te šaj te ovel mir ko kher. Redovno sikav tle romeske hem tle čhavenge kaj mangea len. Keda kerea lafi bašo tlo rom, ker adava ko ljubezno način hem sikav kaj poštujnea le hem sikav tle čhaven te keren o isto. Agjaar ka kere jekh šukar atmosfera khere, hem e čhavenge ka ovel polokho te sikljoven bašo Jehova. (Čitin Jakov 3:18.) Razmislin bašo jekh specijalno pioneri kova so vikinela pe Jožef hem služinela ki Romanija. Keda sine tikno, leskoro dad na mukhela sine  le, leskere daja, e phenja hem leskere duje phralen te služinen e Jehovaske. O Jožef vakerela: „Mi daj but trudinela pe sine te ovel mir ko kher. Kobor pogrubo ponašinela pe sine mo dad, doborom poljubezno sine mi daj. Keda mi daj ka primetinel sine kaj amenge pharo te poštujna me dade hem te šuna le, oj ka kerel sine amencar lafi bašo Efešanite 6:1-3. Tegani vakerela sien amenge bašo leskere šuže osobine, hem pomožinela sine amenge te haljova soske valjani te poštujna le hem te cenina le. Adaleske so oj postapinela sine agjaar, but puti izbegingje pe raspravie“.

12. Sprema 2. Timotej 1:5, sar vlijajngja e Evnikakoro primer upro Timotej?

¹² Čitin 2. Timotej 1:5. I Evnika sine šukar primer e Timoteeske. Oj sigurno sikavgja le kaj i čačutni vera sikavaja la amare postapkencar (Jakov 2:26). O Timotej šaj sine te dikhel kaj leskere dajakere postapke sine pottiknime taro lakoro baro mangipe sprema o Jehova. Ov sigurno šaj sine te dikhel kaj oj tani but bahtali adaleske so služinela e Jehovaske. Sar vlijajngja lakoro primer upro Timotej? O apostol Pavle vakergja kaj e Timoteeskiri vera sine silno sar leskere dajakiri. Ama, sar alo dži ko adava? Ov dikhela sine sar oj postapinela, hem adaleske sine pottiknimo te džal palo lakoro primer. Slično sar late, but daja avdive uspejngje „bizo lafi“ te pomožinen pumare familienge te služinen e Jehovaske (1. Pet. 3:1, 2). Tu da šaj te kere o isto. Te dikha sar.

13. Soske jekh daj valjani te trudinel pe o amalipe e Jehovaja te ovel lake ko prvo than?

¹³ Trudin tut o amalipe e Jehovaja te ovel tuke ko prvo than (5. Moj. 6:5, 6). Tu da isto sar o javera daja kerea but žrtve. Žrtvujnea tlo vreme, tle pare, tlo sojbe hem javera bukja te šaj te grižine tut bašo tle čhavengere fizička potrebe. Ama nikogaš na valjani te ove doborom zafatimi akale bukjencar, so nane te ovel tut vreme te kere pozoralo tlo amalipe e Jehovaja. Redovno odvojn tuke vreme te moline tut, te proučine i Biblija hem te ove prisutno ko sostanokija. Agjaar ka ove duhovno pozorali hem ka ove šukar primer na samo tle familijake, nego hem e javerenge.

14-15. So sikljovaja tari Lina, tari Marija hem taro Žoao?

¹⁴ Te razmislina bašo nekobor terne kola so siklile te zamangen e Jehova hem te ovel len doverba ki leste agjaar so gele palo primer pumare daengoro. I Lina e Kristinakiri čhaj, vakerela: „Amen našti sine te proučina i Biblija keda mo dad sine khere. Ama mi daj sekogaš sine prisutno ko sostanokija. Iako amen na džanaja sine but baši Biblija, lakere postapke pomožingje amen te ovel amen zorali vera. Džanlem kaj akava sine o čačipe, panda but angleder te dža ko sostanokija“.

¹⁵ I Marija, kolakoro so dad ponekogaš kazninela len sine adaleske so džana sine ko sostanokija, vakerela: „Mi daj tani jekh taro najhrabra phenja kolen so džanava len. Sar tikni ponekogaš na mangava sine te kerav nesave bukja adaleske so darava sine so ka vakeren o javera. Ama lakiri hrabrost hem adava so sekogaš čhivela sine e Jehova ko prvo than pomožingja mange te na darav više taro manuša“. O Žoao kaskoro so dad na mukhela sine ple familija te kerel lafi bašo duhovna bukja khere, vakerela: „Mislinava kaj najviše ohrabringja man adava so mi daj sine spremno te  otkažinel pe taro sa te šaj te ugodinel me dadeske — osven taro plo mangipe sprema o Jehova“.

16. Sar šaj o daja ple primerea te vlijajnen upro javera?

¹⁶ Dajalen, ma bistren kaj tumaro primer vlijajnela upro javera. Ko savo način? Razmislinen sar vlijajngja e Evnikakoro primer upro apostol Pavle. Ov pišingja e Timoteeske kaj prvo leskere daja e Evnika sine la „iskreno vera“ (2. Tim. 1:5). Keda primetingja o Pavle kaj e Evnika sine la asavki vera? Verojatno džikote sine ko plo prvo misionersko patujbe keda šaj dikhlja e Loida hem e Evnika ki Listra hem pomožingja lenge te oven hristijanja (Dela 14:4-18). Keda o Pavle pišingja e Timoteeske okolu 15 berš pokasno, ov ponadari da setinela pe sine ko postapke e Evnikakere kola so sine pottiknime tari vera hem koristingja la sar primer pali kaste so valjani te džan. Dikhjola pe kaj lakoro primer ohrabringja but e apostol Pavle hem verojatno bute hristijanen taro prvo veko. Ako korkori bajrarea tle čhaven ili tlo rom nane e Jehovaskoro svedoko, ov uverimi kaj tlo primer ka ohrabrinel hem ka pottikninel okolen soj okolu tute.

17. So valjani te kere ako mislinea kaj tlo čhavo na interesinela pe bašo čačipe?

¹⁷ So ako mislinea kaj tlo čhavo na interesinela pe bašo čačipe, iako but trudinea tut te sikave le? Ma bistre kaj valjani vreme te šaj te vospitinel pe jekh čhavo. Sar soj sikavdo ki slika, otkeda ka sadine jekh seme šaj ponekogaš ka puče tut dali  adava seme ka bajrol hem ka del plodi. Iako na džanea dali adava rastenie ka del plodi, sepak tu ponadari da čhivea leske pani te šaj te kere leske o najšukar uslovija te bajrol (Mar. 4:26-29). Slično, tu da sar daj šaj nekogaš pučea tut dali ka uspejne te pomožine tle čhavenge te zamangen e Jehova. Tu našti te kontrolirine save odluke ka anen tle čhave ama tu ponadari da šaj te de tutar sa te šaj te sikave len hem agjaar te de len o najšukar uslovija duhovno te napredujnen (Izr. 22:6).

18. Sar šaj o Jehova te pomožinel tle čhavenge te oven lea amala?

¹⁸ Panda taro purano vreme o Jehova pomožingja bute ternenge te oven leskere amala (Ps. 22:9, 10). Ov šaj tle čhavenge da te pomožinel duhovno te napredujnen, ako ola mangena adava (1. Kor. 3:6, 7). Čak ako tle čhave na služinena e Jehovaske celo vilea, ov ponadari da mangela len hem ka pazinel len (Ps. 11:4). Keda ka primetinel čak o najtikno znako kaj mangena te služinen leske, ov ka pomožinel lenge te oven leskere amala (Dela 13:48; 2. Let. 16:9). Ov ka pomožinel tuke te vakere o ispravna bukja ko vreme keda tle čhave ka valjani te šunen adava (Izr. 15:23). Ili šaj ka pottikninel nesave ljubezno phrale ili phenja taro sobranie te pomožinel lenge. Čak otkeda tle čhave ka bajron, o Jehova šaj te setinkerel len ko nešto so sikavgjan len keda sine tikne (Jovan 14:26). O Jehova sigurno ka nagradinel tut adaleske so ponadari da sikavea e čhaven tle lafencar hem tle postapkencar.

19. So šaj te uverinel tut kaj o Jehova tano zadovolno tutar?

¹⁹ Dali o Jehova ka mangel tut ili na, na zavisinela taro adava save odluke ka anen tle čhave. Ov mangela tut adaleske so tu mangea le. Ako sian daj koja so korkori bajrarela ple čhaven, o Jehova vetinela tuke kaj ka ovel Dad tle čhavenge hem tlo Zaštitniko (Ps. 68:5). Našti te ovel tut kontrola upro adava dali tle čhave ka birinen te služinen e Jehovaske ili na. Ama ako ponadari da isi tut doverba kaj o Jehova ka pomožinel tuke hem dea tutar sa, ov ka ovel tutar zadovolno.