So̱ngo̱ ńe nde “byala ba iwiye̱, be mato̱po̱be̱ o mpoma, to̱ kakane̱ o bola lambo, o ponda ye̱se̱ Loba . . . nde a mabelabe̱ ka mboṅ.” So̱ngo̱ ńe ná e be̱ ńa mudumbu to̱ ńa betiledi.

Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná kana la so̱ngo̱ le bobe ońolana Yesu a kwali ná: “Lo si kana so̱ngo̱ tomtom . . . Ese̱le̱ eyal’ańu e be̱ nde na: E, e; ke̱m, ke̱m; to̱ nje e buki nika e mawa nde na ńabobe.” (Mat. 5:33-37) Ye mbale̱ ná Yesu a ta a bia ná Mbend’a Mose e ta e bola Bonaisrael wonja o kana so̱ngo̱ o bete̱medi bō̱ te̱nge̱, na ná baboledi ba jemea ba Loba bō̱ pe̱ ba kan so̱ngo̱. (Bbot. 14:22, 23; Bbu. 22:10, 11) A ta pe̱ a bia ná Yehova mo̱me̱ne̱ pe̱ a kan so̱ngo̱. (Bon. 6:13-17) Byala ba Yesu be si ta so̱ be pula kwala ná di s’angame̱n kana so̱ngo̱ to̱ buńa. O diwengisan, a ta nde ome̱le̱ ná di si kana so̱ngo̱ ońola mambo ma titi mweńa, to̱ mena ma si be̱n janda to̱ diwo̱. Jangame̱n nde je̱ne̱ londise̱ la byala basu k’ebol’a bosangi. Di be̱ iwiye̱ na byala basu.

Nje so̱ wangame̱nno̱ bola yete̱na ba baise̱ wa ná o kane so̱ngo̱ e? Laboso, be̱ mbaki ná we ná o londise̱ byala ba so̱ngo̱ o malano̱ kana. Yete̱na o titi mbaki, ye bwam ná o si kana so̱ngo̱. Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ ná: “Ye bwam ke̱ o si kakan, buka ná o makakane̱, nde o si londe̱!” (Mul. 5:5) Di bupe̱, ombwea bete̱sedi ba Bibe̱l be mato̱peye̱ ońola di lambo weno̱ pula kana so̱ngo̱, denge̱ o mano̱ngo̱ bedomsedi bupisane̱ doi lo̱ngo̱ la mulema. Be bete̱sedi be nde njika mo̱ e?

So̱ngo̱ iwo̱ ye mulatako na jemea la Loba. K’eyembilan, Mboṅ a Yehova i mabola mō̱ na nune̱ makakan o pond’a latise̱ la diba. Man makakan me nde pat’a kana la so̱ngo̱ po̱. Oboso ba Loba na mboṅ, mubaedi n’ewande̱ ba makakane̱ o to̱ndo̱ne̱, o le̱le̱ na o bola mō̱ na nune̱ edube, na ná ba me̱nde̱ pe̱ o bola nika “etum te̱ [babo̱ babane̱] beno̱ longe̱.” (Babaedi bō̱ ba si me̱nde̱ kwala milemlem ma byala ná te̱ite̱i o pond’abu ńa latise̱, nde be te̱ nde o bola mō̱ na nune̱ kakane̱ oboso ba Loba.) Ombusa nika nde ba matimbano̱ mome na muto, bangame̱n pe̱ ja o diba labu o longe̱ labu le̱se̱. (Bbot. 2:24; 1 Kor. 7:39) Din kakane̱ to̱ kana la so̱ngo̱ di te̱nge̱n, le pe̱ mulatako na jemea la Loba.

So̱ngo̱ iwo̱ i mate̱nge̱ne̱ jemea la Loba. Kriste̱n a mbale̱ e si me̱nde̱ kana yi ńai a so̱ngo̱, k’eyembilan o lingea ekombo na bewesan ba bila, to̱ to̱bo̱ dube̱ la Loba. Bola la nika di makwe̱me̱ mambenda ma Loba. Kriste̱n i s’angame̱n no̱ngo̱ dongo na “wase,” di titi so̱ ná di so̱lise̱ biso̱me̱ne̱ o myambo mao na o bila bao.—Yohane 15:19; Yes. 2:4; Yak. 1:27.

So̱ngo̱ iwo̱ ye nde bupisane̱ doi la mulema la kriste̱n te̱. Ponda iwo̱, jangame̱n no̱ngo̱  ponda o jombwea so̱ngo̱ jeno̱ pula kana bupisane̱ man malea ma Yesu ná, “bola . . . kaisa mambo ma kaisa, Loba pe̱ mambo ma Loba!”—Lukas 20:25.

Di kwale k’eyembilan ná kriste̱n e baise̱ mapapa ma mabole̱ mo̱ wonja o langabe̱ ka somsom a mun’ekombo to̱ dipapa la lo̱ndo̱ (paspo̱r), nde ba kwalane̱ mo̱ ná a kane so̱ngo̱ o be̱ y’ekombo jemea. Yete̱na o y’ekombo ni ńai a so̱ngo̱ e mapula ná a bole mambo ma mate̱nge̱ne̱ mbend’a Loba, doi lao la mulema di se̱medi o Bibe̱l di me̱nde̱ jeka mo̱ o bola nika. Nde, manea me ná mese̱le̱ mo̱ ná a tukwe byala ba ni so̱ngo̱ ná be be̱ mulatako na doi lao la mulema.

So̱ngo̱ ni tukwabe̱ byala moto a makanano̱ o be̱ ekombo jemea ńena e be̱ mulatako na bete̱sedi be o Roma 13:1, be makwale̱ ná: “Moto te̱ a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a manea ma be̱n ngińa omo̱ń ao.” Ońola nika, kriste̱n ńe ná e domse̱ ná bobe to̱ bō̱ bo titi yete̱na e kan so̱ngo̱ o bola lambo lena Loba a baise̱no̱ mō̱ ńasu te̱ ná a bole.

Ye pe̱ mweńa o sengane̱ doi lo̱ngo̱ la mulema yete̱na ba baise̱ wa ná o bolane̱ lambo to̱ po̱ngo̱ eyemban a dia niponda weno̱ o kana so̱ngo̱. Bato ba Roma na ba Skite ba kwaṅ ba ta nde ba bolane̱ po̱ abu o kana so̱ngo̱. Po̱, e ta nde babo̱ eyemban a loba la bila yena e ta e bola mbaki ná be ná ba lakisane̱ moto. Bato ba Grikia ba ta nde ba le̱ke̱ dia omo̱ń ke̱ ba makana so̱ngo̱. Ba ta so̱ nde bemba ná Loba la ngum e, ńena nu bi nje bato ba makwalano̱ na nje ba mabolano̱, na ńena bato ba benama be̱se̱ bangame̱nno̱ bola bolangi.

Ye mbale̱ ná muboled’a Yehova a si me̱nde̱ kana so̱ngo̱ omo̱ń a dibato la ńungu to̱ lambo dipe̱pe̱ l’ekombo lena le mulatako na jowe̱ di kwedi. Nde nje wangame̱nno̱ bola yete̱na ba baise̱ wa o bekaisedi ná o ne̱nge̱ dia o Bibe̱l, nde o kane so̱ngo̱ o bola mboṅ ńe mbale̱ e? O be bete̱medi, we ná o bola nika, ebanja Betiledi be mato̱pea ońola bajemea bena ba po̱ngi eyemban a dia o pond’a kana la so̱ngo̱. (Bbot. 24:2, 3, 9; 47:29-31) Nde o si dimbea ná o kan te̱ ni ńai a so̱ngo̱, we nde o kana mo̱ oboso ba Loba ná o me̱nde̱ to̱po̱ mbale̱. Wangame̱n boṅsane̱ wame̱ne̱ ná jalabe̱ lo̱ngo̱ di be̱ mbale̱ o myuedi te̱ ba me̱nde̱no̱ baise̱ wa.

Kana mulatako masu na Yehova mweno̱ biso̱ tiki, jangame̱n o kane̱ na dutea pe̱ ná pō̱m ońola so̱ngo̱ te̱ ba mabaise̱no̱ biso̱ ná di kane, ná di be̱ mbaki ná e si me̱nde̱ takise̱ doi lasu la mulema to̱ kwe̱me̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. O no̱ngi te̱ bedomsedi o kana so̱ngo̱, be̱ pe̱ mbaki ná we ná o londise̱ mo̱.—1 Pet. 2:12.