1. Mi yí na nuxuxoxo nujikpekpe mìɔ?

 MÌWO Mawu amɛlɔntɔ lɔ yí na nuxuxoxo nujikpekpe mì. Adamu yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci Mawu wa. Ci wowɛ zeɖekaɔ, étɛnŋ zannɔ nyɔgbewo sɔ kannɔ seŋ koɖo Dalɔ ci yí le jeŋkwi mɛ. Yiŋtɔ tɛnŋ bunɔ tamɛ kpɔ yí ɖenɔ nyɔgbe yoyuwo ti. Eyi na etɛnŋ kpe ji yí na ŋkɔ elanwo pleŋ shigbe lé Mawu dɔɛ nɛ. (Gɔnm. 2:19) Ŋkɔtɔ ci exo nuxu koɖo ashiɛ Ɛva, ci Mawu wa niɔ, eji jɔɛ keke!—Gɔnm. 2:22, 23.

2. Lé wowa fɛn zan nuxuxoxo nunana lɔ le blema koɖo le egbɛ mɛɔ?

² Dejinjin gbɔxwe yí wowa afɛn yí tɔ nuxuxoxo nunana lɔ zanzan o. Satana Legba kan ŋsu nɔ Ɛva yí ŋsu ŋtɔ́ yí dɔ agbetɔwo je nuvɔn mɛ yí trɔ amɛmakpemakpewo. (Gɔnm. 3:1-4) Adamu dezan nuxuxoxo nunana lɔ nywiɖe o, hwenu edo hwɛ Ɛva koɖo Yehowa mɔ wowo yí dɔ yewa nuvɔn. (Gɔnm. 3:12) Kayɛn kan ŋsu nɔ Yehowa ci ewu nɔviɛ Abɛli. (Gɔnm. 4:9) Le yiyimɛɔ, Kayɛn viviɛ Lemɛki kpa eha ɖeka ci yí dasɛ tamɛsɛnnuwawa ci yí jɔjɔ le wowo hwenu. (Gɔnm. 4:23, 24) Lé amowo wakɔ nu do gbɛɔ? Dewanɔ ɖe nɔ politikigawo mɔ yewoanukɔ nyɔ dɔndɔn le amowo mɛ o. Fimu ciwo mɛ wonunɔ enyɔ dɔndɔnwo le vabɔ le egbɛ mɛ. Sukluviwo senɔ laganyɔwo koɖo nyɔ xoɖyixoɖyiwo le suklu yí mɛganxoxuwo can senɔ wo le wowo dɔwaxuwo. Enyɔ baɖabaɖa koɖo enyɔ xoɖyixoɖyiwo nunu ci yí vabɔ le egbɛ mɛ, dasɛ lé xexeɛ dadahɛn do.

3. Nyi nu mìɖo anɔ zanŋte doɔ, yí nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Nɔ mìdenya wawaɔ, mìwo can mìatɛnŋ avatɔ nyɔ dɔndɔn ciwo mìsenɔ nunu. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìji mɔ  mìwo nu le kpe nɔ Yehowa, eyi taɖo mìdaji mɔ mìanunɔ laganyɔwo koɖo enyɔ xoɖyiɖyiwo gbeɖe o. Mìji mɔ mìazannɔ nuxuxoxo nunana mìwotɔ nywiɖe keŋ asɔ kanfu mìwo Mawu. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé mìawɛ do (1) nɔ mìle kunuɖegbe, (2) nɔ mìle bɔbɔwo koɖo (3) nɔ mìkankɔ seŋ koɖo amowo. Vɔ gbɔxwe mìatɔ jiɔ, mìakpɔ enu ci yí taɖo mìwo nuxuxoxowo nɔnɔ veviɖe nɔ Yehowa.

4. Sɔ koɖo Malashi 3:16 ɖe, nyi yí taɖo mìwo nuxuwo nɔnɔ veviɖe nɔ Yehowaɔ?

⁴ Hlɛn Malashi 3:16. Yehowa nu mɔ yeaŋwlɛ ŋkɔ nɔ mɛ ciwo yí dasɛ le wowo nuxuwo mɛ mɔ yewoshikɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so ye ŋkɔ nu do “wema” ɖeka mɛ ɖɛ. Nyi yí taɖo emɔ yeawɛ ahan ɔ? Ðo nyɔ ciwo yí mìnunɔ danasɛ enu ci yí le ji mɛ nɔ mì. Yesu nu mɔ: “Enyɔ ci yí ɖɔ fuli le eji mɛ ɔ, é yí aglan nunɔ.” (Mt. 12:34) Lé mìlɔn Yehowa sugbɔ do, zenɔ le enyɔ ciwo yí mìnunɔ mɛ. Yí Yehowa jijiɛ mɔ, mɛ ciwo yí lɔn ye ase vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ le xexe yoyu lɔ mɛ.

5. (a) Lé nyɔ ciwo mìnunɔ ca ka koɖo mìwo sɛnsɛn doɔ? (b) Shigbe lé eze le fotoɔ mɛ nɛ ɖe, nyi mɛ mìanɔ zanŋte le le mìwo nuxuxoxowo mɛɔ?

⁵ Lé mìxonɔ nuxu do atɛnŋ ana mìwo sɛnsɛn ajɔ ji nɔ Yehowa alo agbemakpe ni. (Ʒaki 1:26) Mɛ ciwo yí delɔnnɔ Mawu o xonɔ nuxu koɖo dɔmɛzi, amɛmabutɔ koɖo egoyiyi. (2 Tim. 3:1-5) Kankandoji li mɔ, mìdeji mɔ mìawa wowotɔ han gbeɖe o. Mìji mɔ mìwo nyɔwo le kpenɔ nɔ Yehowa. Nɔ mìzannɔ nyɔgbe fafɛwo yí xonɔ nuxu koɖo bubu le bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe, vɔ nɔ mìle koɖo mìwo xomumɛtɔwo ɖekɛɔ, mìaxokɔ nuxu nɔ wo koɖo adan alo amɛmabutɔ ɖe, mìwo nu akpe nɔ Yehowaa?—1 Piɛ 3:7.

6. Ci Kimberly xonɔ nuxu nywiɖe ɖe, enunywi ci yí to so mɛɔ?

⁶ Mìdanasɛ mɔ, mìnyi Yehowa sɛntɔwo nɔ mìzannɔ mìwo ɖewo nywiɖe. Ecɛ ana “evototo ci yí le gblamɛ nɔ amɛ ci yí kplɔnɔ Mawu do koɖo amɛ ci yí de kplɔnɔ Mawu do o,” aze gbawlɛɛ nɔ amowo.  (Mal. 3:18) Eyi nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Kimberly wa. * Wona edɔ yɛ koɖo yi kpena ɖeka le suklu. Hwenu wowakɔ dɔ lɔ dojuɔ, yi kpena lɔ kpɔɛ mɔ, éto akpo nɔ sukluvi kpɛtɛwo. Ðo Kimberly denunɔ amɛ nyɔ o, amowo nyɔ nywiwo yí enunɔ. Denunɔ enyɔ dɔndɔnwo o. Ecɛ wa dɔ do Kimberly suklu kpena lɔ ji keke elɔn mɔ yeakpla Bibla. Yehowa akpɔ jijɔ sugbɔ, nɔ ékpɔ yí mìxonɔ nuxu ciwo yí ana nyɔnɔnwi lɔ adro amowo!

7. Nyi èji mɔ yeawa koɖo nuxuxoxo nunana aotɔ lɔɔ?

⁷ Mì pleŋ yí jinɔ mɔ mìwo nuxuxoxo le kanfu Yehowa yí agbena mìate gogo mìwo nɔviwo doji. Eyi taɖo mína mìakpɔ enuŋtɔŋtɔ ɖewo ciwo mìawa yí akpɔtɔ anyi “kpɔwɛ le . . . [nuxuxoxo] mɛ.”

8. Kpɔwɛ ci Yesu ɖo ɖɛ nɔ mì le nuxuxoxo mɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ?

⁸ Sɔ xomɛfafa koɖo bubu xo nuxu, nɔ amowo do dɔmɛzi nɔ eo. Hwenu Yesu wakɔ kunuɖeɖedɔ lɔɔ, amowo do hwɛ yi mɔ yɛnunɔ aha sugbɔ, yɛnyi sukanuɖutɔ, wanɔ dɔ nɔ Legba, dewanɔ do Sabati se ji o yí gbenunɔ nyɔ kpotuwo so Mawu nu. (Mt. 11:19; 26:65; Luiki 11:15; Ʒan 9:16) Vɔ Yesu denu do nyɔ lɔwo nu koɖo dɔmɛzi o. Nɔ amowo nyina nuxuxoxo nɔ mì can ɔ, mìdaɖo ŋci koɖo dɔmɛzi gbeɖe o, shigbe lé Yesu wɛ nɛ. (1 Piɛ 2:21-23) Vɔ ecɛ wawa denɔnɔ fafɛɖe nɔ wodo dɔmɛzi nɔ mì o. (Ʒaki 3:2) Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nuɔ?

9. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìaxonɔ nuxu nywiɖe le kunuɖegbeɔ?

⁹ Tekpɔ aɖu eoɖeki ji nɔ amowo wa afɛn xo nuxu nɔ eo le kunuɖegbe. Nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Sam nu mɔ: “Ŋɖonɔ ŋwi nɔ nyɛɖeki mɔ, axomɛnɔtɔ lɔ ʒan nyɔnɔnwi lɔ yí yɛatɛnŋ atrɔ dru.” Hweɖewonuɔ, nɔ mìdeva do gamɛ nywi ji nɔ axomɛnɔtɔ lɔɔ, átɛnŋ ado dɔmɛzi. Nɔ nɔvinyɔnu Lucia va mɛɖe gbɔ yí ele dɔmɛzi jiɔ, édonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa le kleŋ mɛ mɔ yɛ le kpedo ye nu, nɔ yeŋgbevaxo nuxu koɖo dɔmɛzi alo amɛmabutɔ o. Mìatɛnŋ awa yitɔ han nɔ mìva mɛɖe gbɔ yí ele dɔmɛzi ji.

10. Sɔ koɖo 1 Timɔte 4:13 ɖe, tajinu ci mìɖo aɖo nɔ mìwoɖekiwoɔ?

¹⁰ Tekpɔ anyi enukplamɛtɔ nywi. Ci Timɔte nyi kunuɖetɔ bibi can ɔ, éɖo agbena nɔ yi nukplakplawo agbenyɔɔ doji. (Hlɛn 1 Timɔte 4:13.) Lé mìawɛ abi doji le enukplakpla amowo mɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ? Mìɖo adranɔ do nywiɖe. Ejɔ ji nɔ mì mɔ, mìɖo dɔwanu vovovo ciwo  atɛnŋ akpedo mì nu mìanyi nukplamɛtɔ nywiwo. Wemagbaja ci yí nyi Do vevi enuhlɛnhlɛn koɖo enukplakpla amɛwo koɖo “Nà nɔ ao sumɔsumɔdɔ anyɔ doji” kpaxwe ci yí le Kristotɔwo gbenɔnɔ koɖo sumɔsumɔdɔ—Bɔbɔ nukplawema lɔ mɛ akpedo eo nu nabi doji. Èzannɔ woa? Nɔ mìdranɔ do nywiɖeɔ, mìdavɔnnɔ sugbɔ o yí mìaxonɔ nuxu koɖo kankandoji.

11. Lé nɔvi Kristotɔ ɖewo wɛ yí vatrɔ nukplamɛtɔ bibiwoɔ?

¹¹ Nɔ mìlenɔ ŋkuvi do mɛbuwo nu le hamɛ lɔ mɛ yí kpɔ lé wokplanɔ nu amowo doɔ, mìwo can mìavanyi enukplamɛtɔ bibiwo. Sam ci nu mìxo nuxu so vayi biɔ yiɖeki se mɔ lé nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo wɛ yí nyi nukplamɛtɔ bibiwo ma. Éle ŋkuvi do lé wokplanɔ nu amowo do yí tekpɔ yí tɔ wowotɔ han wawa. Nɔ nuxuxotɔ bibiwo xokɔ Bibla mɛ nuxuɔ, nɔvinyɔnu Talia lénɔ ŋkuvi do wo nu keŋ kpɔnɔ lé wodrekɔ nyɔ lɔwo mɛ do. Ecɛ kpedo nu yí evanya lé axo nuxu do koɖo lé aɖo enyɔ ciwo amowo biɔnɔ se blaŋblaŋ ŋci le kunuɖegbe do.

12. Nyi wawa yí gbɔnnɔnu nɔ mɛɖewoɔ?

¹² Mìatɛnŋ awɛ yí hamɛ lɔ bɔbɔwo avivi nywiɖe, nɔ mì pleŋ kɔ gbe yi ji yí jinɔ ha yí gbedranɔ ɖoŋciwo do nywiɖe. (Eha. 22:22) Egbɔnnɔnu nɔ mɛɖewo mɔ woaji eha koɖo amowo alo ana ɖoŋciwo le amowo mɛ. Ewanɔ ahan nɔ eo can a? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, ajɔ ji nɔ eo mɔ ànya enu ci yí kpedo mɛbuwo nu yí woɖu vɔnvɔn ji.

13. Nyi atɛnŋ akpedo eo nu najinɔ ehawo le bɔbɔwo koɖo jijɔɔ?

¹³ Ji eha koɖo jijɔ. Enuvevitɔ ci ji mìɖo asɔ susu ɖo nɔ mìle Fyɔɖuxu hawo jikɔ yí nyi mɔ, mìji mɔ mìakanfu Yehowa. Nɔvinyɔnu ci yí tɔ mɔ Sara kpɔ mɔ yedenya eha jiji ɖɛ nywiɖe o. Vɔ étrɔgbɔ ji mɔ, yeaji eha akanfu Yehowa. Eyi taɖo, nɔ édradra bɔbɔwo do le axomɛɔ, éjinɔ eha lɔwo doŋkɔ hɛnnɛ nɔ ami. Nɔ étokɔ eha lɔwo mɛɔ, étekpɔ yí kpɔnɔ lé ha lɔwo mɛ nyɔwo ca ka koɖo enu ciwo woava yi kpla le bɔbɔ lɔ do. Énu mɔ: “Ecɛ kpedo ŋnu yí ŋsɔ susu ɖonɔ eha lɔ nyɔgbewo ji yí ŋdegbevɔnnɔ mɔ nawa afɛn aji o.”

14. Nɔ èwanɔ ŋkpɛn ɖe, nyi yí akpedo eo nu natɛnŋ aɖonɔ enyɔ ŋci le bɔbɔwoɔ?

¹⁴ Ðonɔ enyɔ ŋci le bɔbɔwo blaŋblaŋ. Ecɛ wawa denɔnɔ fafɛɖe nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ o. Talia ci mìyɔ vayi nu mɔ: “Ŋvɔnnɔ nɔ nuxuxoxo le ahwadomɛ. Éyi taɖo enyɔwo ŋci ɖoɖo le bɔbɔwo mɛ gbɔnnɔnu nɔŋ sugbɔ.” Éle ahan gan, Talia dena ta o. Talia nya mɔ, mɛ ci yí ana ɖoŋci  ŋkɔtɔ ɖo anɔ kleŋ yí ayi nyɔ lɔwo ji tiin. Eyi taɖo edranɔ do nywiɖe yí ana ɖoŋci ŋkɔtɔ. Énu mɔ: “Ŋnya mɔ nɔ ŋɖonɔ nyɔ lɔwo ŋci le kleŋ mɛ yí yi susu vevi lɔwo ji zeɖekaɔ, anyi ŋwɛ nywiɖe, ɖo eyi jɔnɔ ji nɔ mɛ ci yí kpɔkɔ nukplakpla lɔ ji.”

15. Nyi mìɖo aɖo ŋwi kudo ɖoŋci ciwo mìnanɔ le bɔbɔwo mɛ nuɔ?

¹⁵ Hweɖewonuɔ, enyɔŋciɖoɖo tɛnŋ gbɔnnu nɔ Kristotɔ ciwo yí dewanɔ ŋkpɛn hɛnnɛ. Nyi yí taɖoɔ? Nɔvinyɔnu Juliet ɖe mɛ mɔ: “Hweɖewonuɔ, ŋvɔnnɔ mɔ ɖoŋci ci ŋjikɔ ana le fafɛɖe sugbɔ yí denyɔ kekeɖe o.” Ðo ŋwi mɔ, enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi mɔ mìatekpɔ ana ɖoŋci lé mìakpe ji do. * Ejɔnɔ ji ni sugbɔ, nɔ ékpɔ mɔ mìɖui gligaan yí nakɔ ɖoŋciwo le bɔbɔwo mɛ, nɔ mìvɔnkɔ can.

16. Nyɔ ci hanwo mìɖo agbeɔ?

¹⁶ Ŋgbenunɔ “xomɛ veve” nyɔwo o. (Efe. 4:31) Shigbe lé mìnui vayi nɛɔ, Kristotɔ ɖe deɖo anunɔ dɔmɛzi nyɔwo alo enyɔ dɔndɔnwo o. Vɔ mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbevanunɔ nyɔ dɔndɔn ɖewo le manyamanya mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, mìɖo anya wawa nɔ mìxokɔ nuxu so enu ciwo yí dekpenɔ nɔ mì le akɔta ɖe mɛ tɔwo alo eju bu mɛ tɔwo nu. Gbesɔ kpe niɔ, mìdaji gbeɖe mɔ, mìanu nyɔ ɖe so wo nu yí aɖyi amɛzuzu han o. Nɔvi ɖeka nu mɔ: “Hweɖewonuɔ, ŋnunɔ nyɔ ɖewo yí ŋbunɔ mɔ ɖɔkuinyɔwo yí wonyi yí wodedɔn o. Vɔ etrɔ vekɔ mɛ ci yí sisiɛ nu. Ashinyɛ kpedo ŋnu na nɔ exwe sugbɔ, ɖo nɔ ŋnu nyɔ ɖe yí eve amowo nu alo yɛŋtɔ nuɔ, évanuini nɔŋ.”

17. Sɔ koɖo Efezitɔwo 4:29 ɖe, lé mìatɛnŋ adonɔ ŋsɛn mɛbuwo doɔ?

¹⁷ Nunɔ nyɔ ciwo yí ado ŋsɛn amɛ. Ŋgbetonɔ nyɔ alo agbalinɔ amowo o, vɔ kannɔfu amowo. (Hlɛn Efezitɔwo 4:29.) Mawu wa enu sugbɔ nɔ Izraɛliviwo yí woɖo adonɔ akpe ni, vɔ enyɔtoto mɛ yí wonɔnɔ tɛgbɛɛ. Nɔ mɛɖe tonɔ nyɔɔ, mɛbuwo tɛnŋ kplɔɛdo yí atɔ enyɔ toto hɛnnɛ. Èɖo ŋwi hwenu yí ejutrɔtɔ amɛwo lɔwo gbɔ koɖo vɔnvɔndonamɛnyɔwoa? Ecɛ dɔ yí ‘Izraɛliviwo pleŋ . . . to nyɔ nɔ Moizi.’ (Amh. 13:31–14:4) Vɔ nɔ wonu amɛkanfunyɔwoɔ, edonɔ ŋsɛn amɛ yí wowanɔ nunywi. Mìatɛnŋ akando ji mɔ, ci Izraɛlivi nyɔnuviwo yi kannɔfu wowo kpena Ʒɛfute vi nyɔnuvi lɔɔ, eyi do ŋsɛn yi yí ekpɔtɔ wa dɔ lɔ nywiɖe. (Koj. 11:40) Nɔvinyɔnu Sara ci nyɔ mìnu vayi nu mɔ: “Nɔ mìkannɔfu amowoɔ, edɔ wokpɔɛni mɔ Yehowa lɔn yewo yí mɛ ciwo yí le yi  habɔbɔ lɔ mɛ can lɔn yewo.” Eyi taɖo, tekpɔ akannɔfu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo so ji mɛ.

18. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 15:1, 2 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo atonɔ nyɔnɔnwiɔ, yí lé mìawɛ doɔ?

¹⁸ Tonɔ nyɔnɔnwi. Nɔ mìnyi ŋsukantɔwoɔ, mìwo nu dawa ɖe akpe nɔ Yehowa o. Ŋsukankanwo pleŋ yí venɔ nu. (Elo. 6:16, 17) Ci amɛ sugbɔ kpɔ mɔ, wohɛn woakan ŋsu dru le egbɛ mɛ can ɔ, mìji mɔ mìatonɔ nyɔnɔnwi, ɖo Yehowa delɔnnɔ ŋsukankan o. (Hlɛn Ehajiji Wema 15:1, 2.) Denyi ŋsukankan gannaganna ɖekɛ yí mìagbe o, egbele veviɖe mɔ mìanunɔ nyɔnɔnwi lɔwo pleŋ vɛ, nɔ mìŋgbeble amowo do mɛ o.

19. Nubu ci mɛ yí mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji leɔ?

¹⁹ Ŋgbedonɔ lɛgɛdɛ o. (Elo. 25:23; 2 Tɛs. 3:11) Juliet ci nyɔ mìnu vayi nu mɔ amɛnyɔnunu dewa nywi nɔ ye o. Énu mɔ: “Nɔ mɛɖe nukɔ amɛ nyɔ yí ŋsikɔɔ, egblenɔ lanmɛ nɔŋ yí ŋdegbekannɔdo amɛ lɔ ji o. Ðo nyi yí dasɛ mɔ davanu anyi nyɔ vɔnwo le mɛbuwo gbɔ hɛnnɛɔ?” Nɔ míle seŋ kankɔ yí èkpɔ mɔ amɛnyɔnunu vwin tɔ ɖoɖo mɛɔ, trɔ seŋ kankan lɔ yí atɔ ŋsɛndoamunyɔwo nunu.—Kol. 4:6.

20. Nyi èɖo gligaan mɔ yeawaɔ?

²⁰ Ci mìle agbe le xexe ci mɛ yí amowo nunɔ nyɔ dɔndɔnwo leɔ, mìɖo ado egbla sɛnsinɖe nɔ mìwo nuxuwo akpenɔ nɔ Yehowa. Ðo ŋwi mɔ, Yehowa yí na mì nuxuxoxo nujikpekpe yí lé mìzinni do le veviɖe ni. Nɔ mìdokɔ gbla veviɖe mɔ mìazan mìwo nuxuxoxo nunana lɔ nywiɖe le kunuɖegbe, le bɔbɔwo koɖo seŋkankanwo mɛɔ, ácu shi nɔ mì. Nɔ Yehowa vagu xexe baɖa cɛɔ, agbele fafɛɖe nɔ mì sɔwu mɔ mìazan mìwo nu asɔ kanfui. (Ʒuda 15) Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, ɖui gligaan nɔ ‘ao nyɔwo’ akpenɔ nɔ Yehowa.—Eha. 19:14.