1. Nja nu boli biso̱ jabea la pase̱le̱ bwambo e?

 YEHOVA Loba lasu la ndolo nde abedi biso̱ jabea la pase̱le̱ bwambo. Dibokime̱ne̱ Adam, mot’a boso, a wekabe̱no̱, a ta ka ni dongame̱n o bolane̱ byala o kwala na Tet’ao ńe o mo̱ń. A ta pe̱ ka ni dongame̱n o weka byala ba peńa. Adam a bolane̱ di jabea o londise̱ ebolo Yehova a tano̱ a bake̱ mo̱ ná a bole ńama mina. (Bbot. 2:19) Ye̱ke̱i te̱ a bo pe̱ muńe̱nge̱ jita nged’a boso a kwalisane̱no̱ mot’a benama nupe̱pe̱, nika ńe nde mudo̱led’ao ńa muto, Eva!—Bbot. 2:22, 23.

2. Ne̱ni bewekedi ba Yehova be bolane̱no̱ jabea la pase̱le̱ bwambo bobe o mińa mi tombi e, ne̱ni pe̱ yeno̱ o nin we̱nge̱ e?

² Ombusa ponda, bewekedi ba Yehova be bolane̱ di jabea bobe. Satan Diabolo a wo̱ndi Eva, mu mpoṅ nde mu wan bobe na ka ni titi ke̱nge̱nge̱. (Bbot. 3:1-4) Adam a bolane̱ di jabea bobe ponda a saino̱ Eva, na Yehova pe̱, ońola mawuse̱ mao ma mo̱me̱ne̱. (Bbot. 3:12) Kain a wo̱ndi Yehova ponda a bono̱ munańango Abel. (Bbot. 4:9) Ombusa ponda mbot’a Kain po̱, Lamek, a ta a lule̱ mwenge mwena mu ta mu to̱pea ońola njo ni ta o ni ponda. (Bbot. 4:23, 24) Nde ne̱ni mambo meno̱ o nin we̱nge̱ e? Ponda iwo̱ bato ba politik ba si mabwa iso̱n o bolane̱ byala be titi ko̱nji. Ye pe̱ ndutu nin we̱nge̱ o so̱ sinima ni si be̱n byala ba bobe. Bautu ba masenga byala be titi ko̱nji o esukulu, batudu pe̱ o bepolo babu b’ebolo. Bolane̱ la byala ba bobe na bena be titi ko̱nji di malee̱ nde nate̱na o njika dime̱ne̱ wase e ńamno̱.

3. Njika jangame̱ye̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ senga byala ba bobe o dime̱ne̱ lena biso̱ mo̱me̱ne̱ pe̱ di maboteano̱  bolane̱ mo̱. Biso̱ kriste̱n di mapula do̱lisane̱ Yehova, ońola nika nde di masambano̱ byala ba bobe. Nde nika mo̱me̱ne̱ mō̱ e si dongame̱n, ná di bolane̱ jabea la pase̱le̱ bwambo bwam, jangame̱n pe̱ sesa Loba lasu. O din jokwa, di mala jombwea ne̱ni jeno̱ ná di bola nika (1) o dikalo, (2) o ndongame̱n, na (3) ke̱ di makwala na bane̱ bato. Nde di se̱le̱ kwalea ońola nje mbadi di mabolane̱no̱ di jabea ńeno̱ Yehova mweńa.

4. Bupisane̱ Maleaki 3:16, ońola nje byala basu beno̱ Yehova mweńa e?

⁴ Langa Maleaki 3:16. Ońola njika njo̱m Yehova a matilano̱ o ‘kalat’ao’ ńa jo̱nge̱le̱ mina ma ba bena ba mabolane̱ byala be malee̱ ná ba mabwa mo̱ bo̱ngo̱, ba dube̱ pe̱ dina lao e? Byala basu be malee̱ nje ye biso̱ o mulema. Yesu mo̱ ná: “Ma ma malonde̱ o mulema nde ma mabuse̱ o mudumbu.” (Mat. 12:34) Nje yena di makwalano̱ e malee̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ di to̱ndino̱ Yehova. Yehova a mapula ná ba bena ba to̱ndi mo̱ ba be̱ longe̱ o bwindea o was’a peńa.

5. (a) Njika mulatako mwe oteten a byala basu na jowe̱ lasu e? (b) Ka nje te̱ maduta ma malee̱no̱, nje jangame̱nno̱ bia jombwea byala basu e?

⁵ Byala basu be ná be bola ná Yehova a kase jowe̱ lasu to̱ ke̱m. (Yak. 1:26) Bato bō̱ bena ba si to̱ndi Loba ba mabolane̱ byala ba malinga, ba njo, na ba kumba. (2 Tim. 3:1-5) Di si mapula be̱ ka babo̱. Ńo̱ng’asu ńe nde ná byala basu be bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Nde, mo̱ Yehova e ná a bwane̱ biso̱ muńe̱nge̱ yete̱na di mabolane̱ byala ba bwam na ba muyao o ndongame̱n na o dikalo, nde o mboa di kwalisane̱ belongi basu ba mbia byala ba njo na be si malee̱le̱ ndolo ke̱ to̱ moto a titi o je̱ne̱ to̱ senga e?—1 Pet. 3:7.

6. Njika tombwane̱ byala ba bwam ba Kimberly be wanno̱ e?

⁶ Di bolane̱ te̱ jabea la pase̱le̱ bwambo bwam, bane̱ ba me̱nde̱ jemba ná je nde baboledi ba Yehova. Nika e mongwane̱ ba  bena ba dinge̱le̱ biso̱ o je̱ne̱ ndando ńe “oteten a nu nu maboleye̱ Loba na nu nu si maboleye̱ mo̱.” (Mal. 3:18) Jombweye te̱ ne̱ni nje e tombi na munańango mō̱ nu belabe̱ ná Kimberly e bamse̱no̱ ben byala. * Bā na diko̱m lao l’esukulu ba ta ba be̱ne̱ ebol’esukulu ba tano̱ bangame̱n bola mwemba. Ombusa babo̱ bo̱le̱ ebolo, diko̱m lao di ta le̱ne̱ ná Kimberly a ta diwengisan na bane̱ bautu ba klasi. A si to̱po̱ne̱ to̱ sa bato ombusa, to̱ bolane̱ byala be titi ko̱nji, a ta nde a to̱po̱ byala ba muyao. Nika e ta e ńakisane̱ diko̱m la klasi la Kimberly na mo̱ emea jokwa Bibe̱l. E se̱ muńe̱nge̱ Yehova eno̱ ke̱ di mabolane̱ byala be madute̱ bato o mbale̱ e!

7. Ne̱ni o me̱nde̱no̱ bolane̱ jabea la pase̱le̱ bwambo o kusane̱no̱ Loba e?

⁷ Biso̱ be̱se̱ jangame̱n nde to̱po̱ o mbadi ni masese̱ Yehova na ni masise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na bonasango asu. Jombweye̱ te̱ mbadi iwo̱ jeno̱ ná di benga be̱ “eyembilan o byala.”

8. Ne̱ni Yesu a tano̱ alabe̱ bato o dikalo e, nje pe̱ nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ To̱po̱ na muyao n’edube ke̱ ba kumo wa. O pond’ebol’ao ya dikalo o wase, bato ba bake̱le̱ Yesu ná e nde muso̱kedi na mot’a mudesi, muboled’a Diabolo, mubule̱le̱ buńa ba wumse̱, na muco̱ye̱ Loba dibena. (Mat. 11:19; 26:65; Lukas 11:15; Yohane 9:16) Nde Yesu a s’alabe̱ babo̱ na malinga. Kapo̱ ka Yesu, di si bolane̱ byala ba bobe to̱ ba malinga o jalabe̱ bate̱nge̱ne̱ biso̱. (1 Pet. 2:21-23) Ye mbale̱ ná e titi bu o bolane̱ byala ba muyao ke̱ moto e o kwalisane̱ wa byala ba bobe. (Yak. 3:2) Nde nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola nika e?

9. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bia nje kwala ke̱ je o dikalo e?

⁹ Niponda jeno̱ o dikalo, di we̱ ná di si linga yete̱na moto e o kwalisane̱ biso̱ byala ba bobe. Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Sam mo̱ ná, “Nje na mombweano̱ ye nde ńo̱ngi nu moto a be̱nno̱ o senga mbale̱, na ná e ná a tukwa.” Ponda iwo̱ mot’ekwali a yo̱ki nde linga buka te̱ ońolana a titi be̱be̱ o kasa biso̱. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Lucia a yo̱ki be̱ e te̱ oboso ba moto nu lingi, a makane̱ o mulema, a baise̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o benga be̱ pī, na ná a si kwala eyal’a bobe to̱ ewo̱. Biso̱ pe̱ je ná di bola ka mo̱ ke̱ je oboso ba moto nu lingi.

10. Bupisane̱ 1 Timoteo 4:13, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁰ Bata ńaka o mbad’ango̱ ńa lee̱. Timoteo a ta nde mute̱ dikalo ńou, nde to̱ na  nika e ta e pula ná a bate ńaka o mbad’ao ńa lee̱. (Langa 1 Timoteo 4:13.) Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ jangwa o ebol’a dikalo e? Jangame̱n boṅsane̱ bwam. Di be̱n ńai na ńai a belongisan be mongwane̱ biso̱ o bata be̱ balēdi ba bwam. Je ná di so̱ malea ma bwam o kalati nisadi Tingame̱ o langa na lee̱ na o dongo “Tingame̱ o ebol’a dikalo” la Kalat’a ndongame̱n ńa longe̱ lasu la kriste̱n n’ebol’a dikalo. Mo̱ we o bolane̱ yin kalati e? Di boṅsane̱ te̱ bwam, di si me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱, di me̱nde̱ pe̱ to̱po̱ na mbaki.

11. Ne̱ni kriste̱n iwo̱ i timbino̱ balēdi ba bwam e?

¹¹ Je pe̱ ná di be̱ balēdi ba bwam yete̱na joko na bane̱ o mwemba. Sam ńena di kwaledino̱ omo̱ń, a baise̱ na mo̱me̱ne̱ nje e mabole̱ ná kriste̱n iwo̱ i be̱ balēdi ba bwam. A mano̱ngo̱ ponda o jokwa mbad’a lee̱ ńa yi kriste̱n, a keka pe̱ jembilane̱ babo̱. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Talia oko ne̱ni kwalea ońola tema yena bato ba ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ baise̱ o dikalo. Nje yongwane̱ mo̱ ye nde ná a no̱ngi ponda o lambe̱ toi o senga ne̱ni bonasango bou ba matombise̱no̱ bekwali ba ntelele.

12. Njika mitakisan bō̱ ba be̱nno̱ e?

¹² Biso̱ be̱se̱ je ná di bola ná ndongame̱n asu i tombe bwam, ke̱ jase̱ madoi masu o lo̱ngo̱, di bola pe̱ malabe̱ ma boṅsane̱be̱ bwam. (Mye. 22:23) Ye bō̱ ndutu o lo̱ngo̱ to̱ bola jalabe̱ o ndongame̱n. Nika ńe pe̱ wa ndutu e? Yete̱na e, ke̱ nje yongwane̱ bō̱ o lo̱ngo̱ na bola pe̱ malabe̱ o ndongame̱n ye pe̱ ná yongwane̱ wa.

13. Nje ye ná yongwane̱ wa o lo̱ngo̱ na mulema mwe̱se̱ o ndongame̱n e?

¹³ Lo̱ngo̱ na mulema mwe̱se̱. Njo̱m a boso di malo̱ngo̱no̱ myenge o ndongame̱n asu ńe nde ná di sese Yehova. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Sara mo̱ ná a si me̱ne̱ mo̱me̱ne̱ ka mulo̱nged’a bwam. Nde a mapula sesa Yehova na myenge. Ná ongwane̱ mo̱me̱ne̱, a maboṅsane̱ myenge o mboa ka nje te̱ a maboṅsane̱no̱ mane̱ mongo ma ndongame̱n. A malo̱ngo̱ mwenge ngedi jita, a wasa pe̱ je̱ne̱ ne̱ni byala bao be masue̱le̱no̱ belēdi ba di jokwa. Mo̱ ná: “Nika e mongwane̱ mba ná nombweye nde byala ba mwenge seto̱ mbad’am ńa lo̱ngo̱.”

14. Yete̱na we nde moto ńe pī to̱ iso̱n, nje ye ná yongwane̱ wa o bola jalabe̱ o ndongame̱n e?

¹⁴ Bola malabe̱ ponda ye̱se̱. Ye mbale̱ ná ye bato bō̱ ndutu o bola malabe̱ o ndongame̱n. Munańango Talia di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Ye mba ndutu o to̱po̱ oteten a bato, to̱ná bō̱ ba si bino̱ nika ońolana ne pī. Ye so̱ mba ndutu o bola malabe̱.” Nde nika e si meka Talia  o bola malabe̱. Niponda eno̱ o boṅsane̱ ndongame̱n, a mawe̱ ná a si dimbea ná jalabe̱ laboso langame̱n be̱ isungu, di busise̱ pe̱ belēdi ná bwē. Mo̱ ná: “Nika e mapula nde kwala ná jalabe̱ lam le BWAM yete̱na le isungu, di wam, di busise̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ la mom; ebanja i ńai a malabe̱ nde mudie̱le̱ jokwa a mapulano̱.”

15. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea jombwea malabe̱ masu e?

¹⁵ Ponda iwo̱, ye na mo̱me̱ne̱ kriste̱n yena i titi iso̱n to̱ pī ndutu o bola malabe̱ o ndongame̱n. Ońola nje e? Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Juliet mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na mabwa bo̱ngo̱ o bola jalabe̱ ońolana na mo̱nge̱le̱ ná jalabe̱ lam di wam jita, di si do̱li pe̱ to̱.” Nde di si dimbea ná, Yehova a mapula nde ná di bole mo̱ jalabe̱ lasu di peti bwam bupisane̱ ngud’asu. * E muńe̱nge̱ jita ke̱ di mawe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o bola malabe̱ o ndongame̱n, to̱ná ponda iwo̱ di mabwano̱ bo̱ngo̱.

16. Njika pat’a byala di s’angame̱nno̱ to̱po̱ e?

¹⁶ O si to̱po̱ pat’a “dibena” to̱ po̱. (Efe. 4:31) Ka nje te̱ je̱nno̱ omo̱ń, kriste̱n e s’angame̱n to̱po̱ byala be titi ko̱nji. Nde o be̱n pat’a beto̱pedi ba dibena bō̱ bena be si makwalabe̱ ná bwē, to̱ ni ńai pe̱ di s’angame̱n to̱po̱. K’eyembilan, di s’angame̱n to̱po̱ bobe te̱nge̱ne̱ bato ba bose̱di, tumba, to̱ ekombo epe̱pe̱. To̱ mo̱me̱ne̱ kwalisane̱ bane̱ byala bō̱ bena be nde lou. Munasango mō̱ mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na bolane̱ make̱ko na byala bō̱ bena na s’e̱nno̱ bobe, nde nika e bwese̱ bane̱ ndutu. Munj’am ongwane̱ mba mimbu jita, a ta be̱ a langwea mba ke̱ je biso̱ baba byala bō̱ na to̱pino̱ bena be si ta bwam, na be bwese̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ ndutu.”

17. Bupisane̱ Efeso 4:29, ne̱ni jeno̱ ná jembe̱ bane̱ e?

¹⁷ Bolane̱ byala be membe̱ bane̱. Le̱le̱me̱ o sesa bane̱, o mulopo ma sa babo̱ to̱ to̱kisane̱. (Langa Efeso 4:29.) Bonaisrael ba ta ba be̱ne̱ njo̱m jita o timbise̱le̱ Yehova masoma, nde ba ta nde ba to̱kisane̱ ponda ye̱se̱. Ede̱mo a mito̱kisan ye ná e tombea. O si dimbea ná bolangi ba bobe ba dom la pe̱pi bo boli ná “bana ba Israel be̱se̱ ba to̱po̱ne̱ Mose . . . mińuńungu.” (Mis. 13:31–14:4) Nde di ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ o sesa bane̱, nik’e mongwane̱ babo̱ o be̱ muńe̱nge̱. Penda to̱ po̱ e titi ná musesako mun’a muto ńa Yefta a tano̱ a kusane̱ mako̱m mao nde mongwane̱ mo̱ o tingame̱ o ebol’ao. (Bak. 11:40) Sara di kwaledino̱  omo̱ń mo̱ ná: “Di mabola ná bane̱ be̱ne̱ ná Yehova a to̱ndi babo̱, ba be̱n pe̱ epolo o bebokedi bao ke̱ di masesa babo̱.” Di we̱ so̱ ná di sese bane̱ ponda ye̱se̱.

18. Bupisane̱ Myenge 15:1, 2, ońola nje jangame̱nno̱ to̱po̱ mbale̱ e, nje pe̱ nika e mapulano̱ kwala e?

¹⁸ To̱po̱ mbale̱. Di titi ná di bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ yete̱na di mato̱po̱ mpo̱ṅ. A singe̱ pat’a mpoṅ ye̱se̱. (Min. 6:16, 17) To̱ná bato jita we̱nge̱ ba si me̱ne̱no̱ mpoṅ ka lambo la bobe, biso̱ di si mabola nika ebanja di bi ná Yehova a singe̱ mo̱. (Langa Myenge 15:1, 2.) Ye mbale̱ ná di s’angame̱n to̱po̱ mpoṅ ná bwē, nde di s’angame̱n pe̱ to̱ to̱po̱ mo̱ o mbadi ni wutam, nika ńe nde kwala mambo o mbadi ni mabole̱ ná bane̱ ba be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di si te̱nge̱n.

19. Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si bola e?

¹⁹ Di si to̱po̱ minda. (Min. 25:23; 2 Tes. 3:11) Juliet di kwaledino̱ omo̱ń, a mateleye̱ ne̱ni minda, nika ńe nde miso̱si, mi bwese̱no̱ mo̱ ndutu. Mo̱ ná: “Lambe̱ye̱ la muto̱pe̱ miso̱si toi di mabo̱bise̱ mulema, nika e mabola pe̱ ná na si lakisane̱ pe̱ moto ńe o to̱pe̱ mo̱. Nje e mabole̱ mba mbaki ná ngedi nipe̱pe̱ seto̱ mba nde nu moto a me̱nde̱no̱ to̱po̱ne̱ omboa bane̱ e?” We̱n te̱ ná ekwali e niya yo̱mbo̱ o timba miso̱si, yue̱le̱ mo̱ ná e be̱ nde lambo di malongisane̱.—Kol. 4:6.

20. Njika pat’a byala jangame̱nno̱ be̱ne̱ e?

²⁰ Kana jeno̱ nde o wase ńena bato ba be̱nno̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la to̱po̱ byala ba bobe, jangame̱n we̱ na ngińa ná byala basu be do̱lisane̱ Yehova. Di si dimbea ná jabea la pase̱le̱ bwambo di wu nde na Yehova, a mombwea pe̱ ne̱ni di mabolane̱no̱ mo̱. A me̱nde̱ namse̱ biso̱ yete̱na di po̱ngi miwe̱n o sesa mo̱ na byala basu o dikalo, o ndongame̱n, na ke̱ di makwala na bane̱. Ponda Yehova a me̱nde̱no̱ ńamse̱ nin was’a bobe, e me̱nde̱ be̱ lambo di bo̱bi o sesa Yehova na byala basu. (Yuda 15) Obiana ni ponda e mapo̱, we̱ na ngińa ná “byala ba mudumbu [mo̱ngo̱] be do̱lisane̱ Yehova.”—Mye. 19:15.