1. ¿Achkë nbʼanö chë röj kan kiʼ qakʼuʼx nqaʼän?

 JEHOVÁ nrajoʼ chë röj kiʼ qakʼuʼx nqaʼän. Qataman riʼ rma ri kiʼ akʼuʼx naʼän ya riʼ jun naʼoj ri nwachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios (Gál. 5:22). Y, rma «más kiʼ akʼuʼx nanaʼ taq yaspan chwäch ri nakʼül jun spanïk», röj kan jaʼäl nqanaʼ taq nqayaʼ qan chubʼanik rusamaj Jehová chqä taq yeqatoʼ ri qachʼalal (Hech. 20:35).

2, 3. a) Rkʼë ri nuʼij chpan Gálatas 6:4, ¿achkë xtqtoʼö rchë ronojel mul kan kiʼ qakʼuʼx xtqayaʼ ruqʼij Jehová? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

² ¿Achkë xtqtoʼö rchë ronojel mul kan kiʼ qakʼuʼx xtqayaʼ ruqʼij Jehová? Chpan Gálatas 6:4, ri apóstol Pablo xuʼij qa kaʼiʼ naʼoj ri janina xkojkitoʼ (taskʼij ruwäch). Naʼäy, kan kʼo rma kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän taq xtqayaʼ ruqʼij Jehová we xtqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ chubʼanik rusamaj. Y ya riʼ kʼo ta chë kan jontir nqbʼanö rchë (Mat. 22:36-38). Rukaʼn, kʼo chë ma nqajnamaj ta qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik. We kʼo nqkowin nqaʼän rma majun ta qayabʼil, rma ri tjonïk qlon o rma ri nqkowin nqaʼän, qtyoxin che rä Jehová, rma jontir ri kʼo qkʼë yë ryä yayon chqë. Ye kʼa, we ye kʼo jojun qachʼalal más yekowin nkiʼän jun samaj chqawäch röj, xa ttel qakʼuʼx, rma ryeʼ najin nkiksaj ri yekowin nkiʼän rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová, ma rchë ta nyaʼöx kiqʼij o rchë ta nkïl utzil. Pa rukʼexel nqajoʼ nq-ok más ütz chkiwäch ryeʼ, más ütz tqakʼamaʼ qanaʼoj chkij.

³ Re tjonïk reʼ xtqrtoʼ rchë xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän rchë ma nqbʼison ta we nqanaʼ röj chë ma nqkowin ta nqaʼän jontir ri nqajoʼ chpan rutinamit Jehová. Chqä xtqatzʼët achkë rubʼanik kan pa rubʼeyal nqaksaj ri nqkowin nqaʼän chqä achkë nqatamaj qa chkij ri nkʼaj chik.

4. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ nbʼanö chqë chë nqbʼison? Tatzjoj ri xbʼanatäj rkʼë ya Carol.

⁴ Ye kʼo jojun qachʼalal, rma ya xbʼä kijunaʼ o chaq taqïl chik yeyawäj, yebʼison rma ma yekowin ta nkiʼän jontir ri nkajoʼ chpan rutinamit Jehová. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ri rubʼiniʼan Carol. Rubʼanon qa, ryä xbʼä chpan jun tinamït ri akuchï nkʼatzin toʼïk rchë ntzjöx le Biblia. Ri tiempo riʼ, ryä xerutjoj ye 35 winäq chrij le Biblia chqä xerutoʼ ye kʼïy rchë xkijäch kikʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová chqä rchë xeqasäx pa yaʼ. ¡Kan ütz xuʼän chwäch re qachʼalal reʼ! Ye kʼa, rma xpë jun itzel yabʼil che rä, ma kan ta ütz chik xel chrachoch. Ryä nuʼij reʼ: «Rïn ntaman chë rma nyabʼil ma yikowin ta nbʼän ri nkiʼän ri nkʼaj chik. Tapeʼ ntaman riʼ, rïn nnaʼ chë ma kan ta yïn jun ütz cristiana achiʼel ryeʼ. Y rma ma yikowin ta nbʼän jontir ri nwajoʼ, ya riʼ nuʼän chë kowan yibʼison». Ya Carol nrajoʼ nuʼän jontir ri nkowin rchë nuyaʼ ruqʼij Jehová, y ya riʼ janina ruqʼij. Röj ütz nqayaʼ chwäch qan chë chwäch Dios, ri kowan nupoqonaj qawäch, kan janina ruqʼij ri nuʼän re qachʼalal reʼ.

5. a) ¿Achkë kʼo chë ma nqamestaj ta we najin nqbʼison rma ma nqkowin ta nqaʼän jontir ri nqajoʼ chuyaʼik ruqʼij Jehová? b) Achiʼel nqʼalajin chkiwäch ri achbʼäl, ¿achkë rubʼanik rukʼutun ri qachʼalal achï chë rubʼanon pä jontir ri kʼo pa ruqʼaʼ chuyaʼik ruqʼij Jehová?

⁵ We kʼo mul nqbʼison rma ma nqkowin ta nqaʼän jontir ri nqajoʼ, tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nbʼän rïn?». Ryä nrajoʼ chë röj, xa bʼa achkë na kʼa najin nqaqʼaxaj chpan qakʼaslemal, nqaʼän jontir ri nqkowin chuyaʼik ruqʼij. Taquʼ rij re tzʼetbʼäl reʼ: jun qachʼalal ixöq ri kʼo chik 80 rujunaʼ kowan nbʼison rma ma nkowin ta chik nuʼän chpan rusamaj Jehová ri xuʼän taq 40 rujunaʼ. Ryä nuquʼ chë, tapeʼ najin nuʼän jontir ri kʼo pa ruqʼaʼ chuyaʼik ruqʼij, Jehová ma kiʼ ta rukʼuʼx rkʼë. Ye kʼa ¿kantzij komä riʼ? Manä. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma we ri qachʼalal riʼ xuʼän jontir ri kʼo pa ruqʼaʼ taq 40 wä rujunaʼ y kʼa najin na nuʼän riʼ tapeʼ 80 chik rujunaʼ, ntel chë tzij chë ronojel mul rubʼanon pä jontir ri nkowin. We röj nqanaʼ chë Jehová ma kiʼ ta rukʼuʼx qkʼë rma chqawäch röj ma kan ta kʼïy najin nqaʼän, ma tqamestaj ta chë yë ryä nbʼin we nqä chwäch ri najin nqaʼän o manä. We nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ chuyaʼik ruqʼij, Jehová kan kiʼ rukʼuʼx xtuʼän qkʼë. (Tajnamaj rkʼë Mateo 25:20-23).

6. ¿Achkë nqatamaj chrij ya María?

⁶ Jun ri xtqtoʼö rchë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän ya riʼ nqayaʼ qan chrij ri nqkowin nqaʼän, pa rukʼexel chrij ri ma nqkowin ta chik nqaʼän. Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë ya María, jun qachʼalal ri ma nkowin ta chik nuʼän kʼïy chpan rusamaj Jehová rma jun yabʼil. Pa naʼäy, ryä kowan xbʼison chqä xnaʼ chë majun chik nkʼatzin wä. Ya riʼ taq xnaʼej chë jun qachʼalal ixöq ri kʼo pa ru-congregación kowan yawaʼ. Rma riʼ xkanuj rubʼanik rchë xtoʼ. Ya María nuʼij: «Rïn xibʼä chrachoch ri qachʼalal riʼ rchë xqatzjoj le Biblia pa teléfono chqä chkipan cartas. Ronojel mul ri yitzolin wä chwachoch kan kiʼ nkʼuʼx rma xikowin xintoʼ jun qachʼalal». Röj chqä más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän we xtqayaʼ qan chrij ri nqkowin nqaʼän y ma chrij ta ri ma nqkowin ta chik nqaʼän. Ye kʼa ¿achkë ütz nqaʼän we röj kan kʼïy nqkowin nqaʼän chpan rutinamit Jehová o kʼo jun ri kan más nqkowin nqaʼän chutzjoxik Ruchʼaʼäl?

7. ¿Achkë utziläj naʼoj xyaʼ ri apóstol Pedro chkë ri cristianos?

⁷ Chpan ri naʼäy wuj ri xtzʼibʼaj ri apóstol Pedro, ryä xuʼij äl chkë ri cristianos chë tkiksaj ri achkë yekowin nkiʼän rchë yekitoʼ ri nkʼaj chik. Ryä xtzʼibʼaj reʼ: «Xa bʼa achkë spanïk yaʼon chiwä, tiksaj rchë nitolaʼ iwiʼ chiwäch; rma rïx yïx achiʼel utziläj taq rusamajelaʼ Dios ri yesmajin  ri utzil ri ma taqäl ta chqij nqakʼül» (1 Ped. 4:10). We kʼo jun ri kan más nqkowin nqaʼän, röj kʼo ta chë ma nqaqʼät ta qiʼ chubʼanik riʼ xa rma nqaquʼ chë ye kʼo itzel xtkinaʼ chqë o xkebʼison. We xa xtqaʼän riʼ, ma xtqayaʼ ta che rä Jehová ri más ütz kʼo qkʼë.

8. Rkʼë ri nuʼij 1 Corintios 4:6, 7, ¿achkë rma kʼo chë ma nqanaʼ ta qiʼ xa rma ri nqkowin nqaʼän?

⁸ We kʼo jun ri kan más nqkowin nqaʼän chpan rutinamit Jehová, kan tqabʼanaʼ riʼ. Ye kʼa tqachajij qiʼ rchë ma nqanaʼ ta qiʼ xa rma riʼ (taskʼij ruwäch 1 Corintios 4:6, 7). Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Rkʼë jbʼaʼ rït ma kʼayewal ta nuʼän chawäch naʼän chë ri winäq nkitjoj kiʼ chrij le Biblia awkʼë. We ke riʼ, ¡ma tayaʼ ta qa rubʼanik! Ye kʼa, ¿achkë rubʼanik xtakʼüt chë ma nanaʼ ta awiʼ xa rma yakowin naʼän riʼ? Tabʼanaʼ che rä chë jun winäq kan jaʼäl xaturkʼoxaj taq xatzjoj le Biblia che rä, rma riʼ xrajoʼ nutjoj riʼ awkʼë. Rït kan nawajoʼ natzjoj chkë ri qachʼalal ri ye kʼo chpan a-grupo ri achkë xbʼanatäj. Ye kʼa, taq yatapon kikʼë, natzʼët chë jun qachʼalal ixöq najin nutzjoj chkë chë xkowin xyaʼ qa jun revista che rä jun winäq. Ryä xyaʼ qa jun revista, ye kʼa rït xaʼän chë jun winäq xrajoʼ nutjoj riʼ chrij le Biblia awkʼë. ¿Achkë xtaʼän? Rït ataman chë we xtatzjoj ri xbʼanatäj awkʼë, xkerutoʼ ri nkʼaj chik, ye kʼa rkʼë jbʼaʼ xtanaʼ chë más ütz jun chik qʼij xtatzjoj riʼ rchë ke riʼ ri qachʼalal ixöq ma xtnaʼ ta chë achiʼel ta majun ta ruqʼij ri xuʼän. ¡Ya riʼ kan jun utziläj rubʼanik nakʼüt chë ütz anaʼoj! Tapeʼ ke riʼ, ronojel mul keʼakanuj ri winäq ri nkajoʼ nkitjoj kiʼ chrij le Biblia. Rït yaʼon jun nimaläj spanïk chawä, rma riʼ kan taksaj.

9. ¿Achkë rubʼanik kʼo ta chë nqaksaj ri nqkowin nqaʼän?

⁹ Ma tqamestaj ta chë xa bʼa achkë ri nqkowin nqaʼän, kan achiʼel ta jun spanïk ri ruyaʼon pä Dios chqë. Rma riʼ tqaksaj riʼ rchë nqtoʼon pa congregación, y ma rchë ta nqanaʼ qiʼ (Filip. 2:3). Taq nqaksaj qachqʼaʼ chqä ri nqkowin nqaʼän rchë nqayaʼ ruqʼij Dios, ütz nqaʼij chë kʼo rma kiʼ qakʼuʼx nqaʼän. ¿Achkë rma? Rma najin nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová, y ma rma ta chë nqakʼüt chë röj más najin nqaʼän chpan rutinamit o rchë nqakʼüt chë röj kʼo más qaqʼij chkiwäch ri nkʼaj chik.

10. ¿Achkë rma nqaʼij chë majun rma nqajnamaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik?

¹⁰ We ma xtqachajij ta qiʼ, rkʼë jbʼaʼ xa xtqajnamaj ri nqkowin nqaʼän röj rkʼë ri ma kan ta nkowin nuʼän jun qachʼalal. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Jun qachʼalal rkʼë jbʼaʼ kan jaʼäl nuʼän che rä rutzijonem taq yeruqʼaxaj. Rma riʼ, rkʼë jbʼaʼ pa ran nunaʼ chë kʼo más rejqalen chwäch jun qachʼalal ri más kʼayewal nuʼän chwäch yeruyaʼ tzijonem.  Ye kʼa ri qachʼalal riʼ rkʼë jbʼaʼ kʼo chik jun ri más nkowin nuʼän, rma rkʼë jbʼaʼ kowan nspan, kan pa rubʼeyal najin yerukʼiytisaj pä ralkʼwal o kan nqä chwäch nutzjoj le Biblia. Röj kan nqaloqʼoqʼej chë ye kʼïy qachʼalal nkiksaj ri yekowin nkiʼän rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová chqä rchë yekitoʼ ri nkʼaj chik.

11. ¿Achkë rma kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús?

¹¹ Tapeʼ ma ütz ta nqajnamaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik, röj kan kʼïy nqatamaj qa chkij taq nqatzʼët achkë rubʼanik nkiyaʼ ruqʼij Jehová. Tqaquʼ achkë xuʼän Jesús, ri majun ta chik jun tzʼetbʼäl ri más ütz chwäch ryä. Tapeʼ röj ma yoj junan ta rkʼë ryä rma xa yoj ajmakiʼ, röj nqkowin nqatamaj chrij ri naʼoj xerukʼüt chqä chrij ri xeruʼän (1 Ped. 2:21). We nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän kan achiʼel xuʼän ryä, röj xtqbʼeʼok más ütz taq rusamajelaʼ Dios chqä más ütz xtuʼän chqawäch ri samaj chrij rutzjoxik le Biblia.

12, 13. ¿Achkë nqatamaj chrij David, ri qʼatöy tzij?

¹² Le Biblia nutzjoj kij ye kʼïy achiʼaʼ chqä ixoqiʼ ri xkiyaʼ qa jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch tapeʼ kʼo akuchï xesach wä (Heb. 6:12). Jun chkë ryeʼ ya riʼ David, ri qʼatöy tzij. Jehová xuʼij chrij re achï reʼ: «David ya riʼ jun achï ri janina kiʼ nkʼuʼx rkʼë» (Hech. 13:22). Ye kʼa David, rma xa kʼo qa mak chrij, kʼo mul kʼo mamaʼ taq mak xeruʼän. Tapeʼ ke riʼ, ryä xyaʼ qa jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma taq xqʼil rma Jehová, ryä ma xkanuj ta achkë xuʼij rchë ma ta xyaʼ qa rumak chrij. Pa rukʼexel riʼ, ryä xkʼän ri toʼïk xyaʼöx che rä chqä kan rkʼë ronojel ran xtzolij wä riʼ. Rma ri xuʼän, Jehová xküy rumak (Sal. 51:3, 4, 10-12).

¹³ Ri xbʼanatäj rkʼë David xtqrtoʼ we xkeqaʼän qa kʼutunïk chqawäch achiʼel reʼ: «¿Achkë nnaʼoj nkʼüt taq kʼo jun yipixabʼan? ¿Nyaʼ qa nmak chwij, o xa nkanuj achkë nbʼij rchë ma nyaʼ ta qa nmak chwij? ¿Nqʼax chi nwäch chë yïn rïn ri kʼo ma ütz ta xinbʼän, o xa chkij ri nkʼaj chik nqʼabʼaj wä? ¿Ntäj nqʼij rchë ma nbʼän ta chik jmul ri ma ütz ta xinbʼän?». Kʼutunïk achiʼel reʼ janina yojkitoʼ taq nqanukʼuj rij kikʼaslemal achiʼaʼ chqä ixoqiʼ ri xkiyaʼ ruqʼij Jehová ri yetzjöx chpan le Biblia. Tqatzʼetaʼ we ryeʼ xkiqʼaxaj kʼayewal achiʼel najin nqaqʼaxaj röj y achkë utziläj taq naʼoj xkikʼüt. Taq xtqaʼän riʼ, tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Achkë xkitoʼö rchë más junan xtuʼän nnaʼoj rkʼë re utziläj rusamajel Dios reʼ?».

14. ¿Achkë utzil xtqïl we xtqakʼän qanaʼoj chkij ri qachʼalal?

¹⁴ Röj chqä kan kʼïy nqatamaj qa chkij ri  qachʼalal pa congregación, xa bʼa jaruʼ na kʼa kijunaʼ kʼo. Rkʼë jbʼaʼ npë pa qajolon jun qachʼalal ri kʼo pa qa-congregación ri najin nupabʼaʼ riʼ chwäch jun kʼayewal, kʼayewal ri rkʼë jbʼaʼ najin nrïl chpan ru-familia, rma kʼo pa tijobʼäl o rma kʼo jun ruyabʼil. ¿Najin yerukʼüt re qachʼalal reʼ naʼoj ri ütz chqä yejeʼ qkʼë röj? We nqatzʼët achkë rubʼanik nupabʼaʼ riʼ chkiwäch ri kʼayewal, ya riʼ xtqrtoʼ chqä röj rchë xtqatzʼët achkë rubʼanik nqapabʼaʼ qiʼ chkiwäch ri kʼayewal najin nqaqʼaxaj. Kantzij na wä chë kowan nqaloqʼoqʼej ri tzʼetbʼäl nkiyaʼ qa qachʼalal chqawäch. Reʼ nuʼän chë kan kiʼ qakʼuʼx nqaʼän (Heb. 13:7; Sant. 1:2, 3).

15. ¿Achkë naʼoj xyaʼ ri apóstol Pablo ri xtqrtoʼ rchë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx xtqayaʼ ruqʼij Jehová?

¹⁵ We qonojel xtqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ chuyaʼik ruqʼij Jehová, xtqtoʼon rchë majun chʼaʼoj xtjeʼ chpan ri congregación chqä rchë más junan xtuʼän qawäch. Ya riʼ xkiʼän ri cristianos pa naʼäy siglo. Ryeʼ kan jalajöj wä ri yekowin nkiʼän chqä jalajöj wä samaj yaʼon pa kiqʼaʼ (1 Cor. 12:4, 7-11). Ye kʼa ya riʼ ma xuʼän ta chë ryeʼ xkajoʼ xeʼok más ütz chkiwäch ri nkʼaj chik o chë ma ta junan chik xuʼän kiwäch pa congregación. Pa rukʼexel riʼ, Pablo xuʼij äl chpan ri wuj ri xtzʼibʼaj äl chkë ri aj Éfeso chë chkijujnal ryeʼ tkibʼanaʼ jontir ri kʼo pa kiqʼaʼ rchë nkowïr ri congregación. Ryä chqä xuʼij chë taq jontir nkiʼän ri najowatäj, ri congregación nkowïr rma kan rkʼë ajowabʼäl nkiʼän wä riʼ (Efes. 4:1-3, 11, 12, 16). Taq xkiʼän riʼ, ryeʼ xetoʼon rchë majun chʼaʼoj xjeʼ pa congregación chqä rchë más junan xuʼän kiwäch. Kan ya riʼ chqä nbʼanatäj chkipan ri congregaciones komä.

16. ¿Achkë kʼo chë nayaʼ chawäch naʼän? (Hebreos 6:10).

¹⁶ Tayaʼ chawäch ma najnamaj ta awiʼ kikʼë ri nkʼaj chik. Pa rukʼexel riʼ, tatjaʼ aqʼij rchë nakʼän anaʼoj chrij Jesús. Chqä takʼamaʼ anaʼoj chkij rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer chqä ri ye kʼo komä. Ma tikʼo ta akʼuʼx naʼän jontir ri kʼo pan aqʼaʼ rchë nayaʼ ruqʼij Jehová. Y ma tamestaj ta chë ryä «ma itzel ta runaʼoj y ma numestaj ta ri samaj» abʼanon rït rma ryä (taskʼij ruwäch Hebreos 6:10). Rma riʼ, ronojel mul kan kiʼ akʼuʼx tayaʼ ruqʼij Jehová y tayaʼ chwäch awan chë ryä kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq nutzʼët chë rït najin naʼän jontir ri kʼo pan aqʼaʼ rchë ryä kiʼ rukʼuʼx nuʼän.