1. Nje e mabole̱ ná di be̱ muńe̱nge̱ jita e?

 YEHOVA a mapula ná di be̱ muńe̱nge̱. Di bi nde nika ońolana muńe̱nge̱ mwe nde epuma ewo̱ ya mudī mao musangi. (Gal. 5:22) Kana bola leno̱ bonam buka kusa, je muńe̱nge̱ jita ke̱ di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo, na ke̱ di mongwane̱ bonasango asu o ńai na ńai a mbadi.—Bebolo 20:35.

2-3. (a) Bupisane̱ Galatia 6:4, njika mambo maba ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

² O Galatia 6:4, ńamuloloma Paulo a kwaledi ońola mambo maba ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ muńe̱nge̱. (Langa.) Laboso, jangame̱n bolea Yehova na ngud’asu ńe̱se̱. Je muńe̱nge̱ ke̱ di mabolea mo̱ na ngud’asu ńe̱se̱. (Mat. 22:36-38) Di londe̱ maba, di s’angame̱n kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱. E be̱ to̱ nje ja lasu la bwam, belongedi basu, na bia lasu la bola ba mabolano̱ biso̱ epolo o bola, di timbise̱le̱ Yehova masoma. Nje ye̱se̱ di be̱nno̱ e mawa nde na mo̱. Yete̱na bane̱ be jangwa o beboledi bō̱ b’ebol’a dikalo buka biso̱, jangame̱n nde bwa muńe̱nge̱ ná be o bolane̱ bia labu la bola o sesa Yehova, seto̱ o lee̱le̱ ńolo to̱ ońola bwam ba babo̱me̱ne̱. O mulopo ma te̱me̱ne̱ babo̱ penda, jangame̱n nde jokwa n’eyembilan abu.

³ O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga be̱ muńe̱nge̱ niponda ngud’asu e wutono̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ to̱ njika jabea di kusino̱ o mbad’a bwam, na nje pe̱ jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a bane̱.

4. Njika bete̱medi be ná be bo̱bise̱ bō̱ basu mulema e? Bola eyembilan.

⁴ Baboledi ba Yehova bō̱ ba titi ná ba we̱le̱ bolea mo̱ ka nje te̱ ba mapulano̱ ońolana ba niduna to̱so̱ ná ba si be̱n ja la bwam, nika e mabo̱bise̱ so̱ babo̱ mulema. O be bete̱medi nde Carol a tano̱. A ta be̱ ala te̱ dikalo owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. O ni ponda, a tombise̱ 35 mokwa ma Bibe̱l, ongwane̱ pe̱ bato jita o ńaka nate̱na o dubise̱. Dikalo la Carol di ta di ya bepuma jita! Ombusa ponda na mo̱ a ko̱ diboa, a si ta pe̱ a we̱le̱ busa. Carol mo̱ ná: “Na bi ná kana na maboano̱, na titi pe̱ ná na we̱le̱ bola ka bane̱. Nde na me̱ne̱ nde ná be jemea buka mba. Ye nde ewe̱nji ende̱ne̱ oteten a ńo̱ngi na ngud’a bola, nika ńe ndutu jita o lembe̱.” Carol a mapula bolea Yehova na ngud’ao ńe̱se̱. Nika ńe nde lambo la bwam! Je mbaki ná Loba lasu la ndedi a mabwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ ońolana e o bola na ngud’ao ńe̱se̱.

5. (a) Nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ yete̱na di mabwa ndutu ońolana ngud’asu e wuto e? (b) Bupisane̱ maduta, ne̱ni o ponda ye̱se̱ nu munasango a bengino̱ bolea Yehova na ngud’ao ńe̱se̱ e?

⁵ Yete̱na ponda iwo̱ mulema mu mabo̱bo̱ wa ońolana ngud’ango̱ e wuto, baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Nje Yehova a mengane̱no̱ mba e?’ A mengane̱ nde wa ná o boleye mo̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱, nika ńe nde nje bete̱medi bo̱ngo̱ be mabolano̱ wa epolo o bola. Jombweye te̱ yen eyembilan: Munańango mō̱ nu be̱n 80 mbu e o bwa ndutu ońolana a titi pe̱ ná a we̱le̱ bola jita o dikalo ka nje te̱ a tano̱ a bola ke̱ a be̱n 40 mbu. E nde o je̱ne̱ ná to̱ná eno̱ o bola na ngud’ao ńe̱se̱, Yehova a titi o bwane̱ ebol’ao muńe̱nge̱. Nde mo̱ nika ńe mbale̱ e? Di duteye te̱. Yete̱na nu munańango a boledi Yehova na ngud’ao ńe̱se̱ ke̱ a be̱n 40 mbu, ná e pe̱ o bolea mo̱ na ngud’ao ńe̱se̱ tatan a be̱nno̱ 80 mbu, ke̱ nika ńe nde ná a dia te̱ nde a mabolea mo̱ na ngud’ao ńe̱se̱. Di botedi te̱ dutea ná nje jeno̱ o bola e si dongame̱n eyeka o do̱lisane̱ Yehova, jo̱nge̱le̱ ná Yehova nde a mate̱se̱ nje e dongame̱n eyeka o do̱lisane̱ mo̱. Di boli te̱ na ngud’asu ńe̱se̱, Yehova a me̱nde̱ kwalane̱ biso̱ ná: “Nik’e do̱li!”—Kobisane̱ Mateo 25:20-23.

6. Nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Maria e?

⁶ E me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o be̱ muńe̱nge̱ yete̱na di soke̱ biso̱me̱ne̱ o nje jeno̱ ná di bola, seto̱ o nje di titino̱ ná di bola. Di kwaleye ońola munańango mō̱ nu belabe̱ ná Maria, nu be̱n diboa lena di wutise̱ nje eno̱ ná a bola o dikalo. O bebotedi nika e ta e bwese̱ mo̱ ndutu, a ta pe̱ nde e̱ne̱ ná a titi mweńa. Na mo̱ o̱nge̱le̱ munańango mō̱ ńa mwemba mao nu dibangan o ndabo na diboa, na Maria a domse̱ ná a mongwane̱ mo̱. Maria mo̱ ná: “Na botedi te̱ dikalo la telefon na la maleta na mo̱. Ponda te̱ di tano̱ di te̱ dikalo mwemba, na ta nde na timba o mboa na muńe̱nge̱ ná na we̱li jongwane̱ munańango am.” Biso̱ pe̱ je ná di bata be̱ muńe̱nge̱ yete̱na di soke̱ biso̱me̱ne̱ o nje jeno̱ ná di bola, seto̱ o nje di titino̱ ná di bola. Nde nje jeno̱ ná di bola yete̱na di be̱n ngudi o bola jita, to̱so̱ ná mambo mō̱ me di mabolano̱ bwam tobotobo o ebol’a Yehova e?

7. Njika malea ńamuloloma Petro a bolino̱ kriste̱n e?

⁷ O leta lao laboso, ńamuloloma Petro ome̱le̱ bonasango ao ná, e be̱ to̱ njika jabea to̱ bia la bola ba be̱nno̱, ba bolane̱ mo̱ o  jembe̱ bonasango abu. Petro a tili ná: “Lo bolea mō̱ na nune̱, moto te̱ kaponda jabea a kusino̱, ka soel’a bwam ya . . . nded’a Loba.” (1 Pet. 4:10) Di s’eka biso̱me̱ne̱ o bolane̱ mabea masu o mususu mwe̱se̱ ońolana di mabwa bo̱ngo̱ ná bane̱ be ná ba botea ko̱no̱ne̱ biso̱, to̱so̱ je ná di bo̱bise̱ babo̱ mulema. Di boli te̱ nika, ke̱ di titi o bolea Yehova na ngud’asu ńe̱se̱.

8. Bupisane̱ 1 Korinto 4:6, 7, ońola nje di s’angame̱nno̱ lombitane̱ ońola mabea masu e?

⁸ Di bolane̱ mabea masu o mususu mwe̱se̱, nde di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si lombitane̱. (Langa 1 Korinto 4:6, 7.) K’eyembilan, ye ná e be̱ ná o matongwe̱le̱ ponda ye̱se̱ o botea mokwa ma Bibe̱l. O s’eka wame̱ne̱ o bolane̱ di jabea! Nde o si dimbea ná o s’angame̱n lombitane̱ ońolana o be̱n di jabea. Di kwale ná min mińa mi tombi o tongwe̱le̱ pe̱te̱ o botea jokwa la Bibe̱l o mōnda. We musunga o langwea bonasango ba dibo̱to̱ lo̱ngo̱ la dikalo nika. Nde o ndongame̱n a dikalo nibupe̱, o po̱ino̱ o bomane̱ ná munańango mō̱ e o langwa ne̱ni a tongwe̱le̱no̱ o bola moto kalat’a mo̱di. A boli kalati; wa pe̱ o botedi jokwa. Nje o me̱nde̱no̱ bola e? O bi ná myango mo̱ngo̱ mi me̱nde̱ jembe̱ bonasango, nde we ná o domse̱ ná o malangwa mo̱ ngedi nipe̱pe̱, ná o si sumwane̱ nu munańango nu boli kalat’a mo̱di muńe̱nge̱ mao. Bola la nika le muyao. Nde o s’eka wame̱ne̱ o botea mokwa ma Bibe̱l. O be̱n di jabea—bolane̱ mo̱!

9. Ne̱ni jangame̱nno̱ bolane̱ mabea masu e?

⁹ Di si dimbea ná e be̱ to̱ njika bia la bola di be̱nno̱, di kusane̱ nde mo̱ Loba. Di bolane̱ mabea masu o jembe̱ mwemba, seto̱ o lee̱le̱ ńolo. (Fil. 2:3) Di bolane̱ te̱ bia lasu la bola na ngud’asu o bola jemea la Loba, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱, seto̱ ońolana di mabola buka bane̱, to̱ ná di mawasa lee̱ ná di buki babo̱, nde ońolana di mabolane̱ mabea masu o sesa Yehova.

10. Ońola nje e si te̱nge̱nno̱ ná di kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱ e?

¹⁰ Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di botea kobisane̱ nje di bino̱ bola na nje bane̱ ba si bino̱ bola. K’eyembilan, munasango mō̱ a bi tombise̱ bekwali ba ntelele bwam. Di jabea nde a kusino̱. Nde o mulema mao, e ná a botea ye̱use̱ munasango nupe̱pe̱ nu si matombise̱ bekwali bwam ka mo̱. Nde nu munasango e ná a be̱ne̱ jabea dipe̱pe̱ le  diwengisan na lao. K’eyembilan, e ná a bia kasa be̱n, a bia jokwe̱le̱ bana bao, to̱ be̱ mute̱ dikalo ńe ko̱di. E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ná di be̱n bonasango na bonańango jita bena ba mabolane̱ mabea mabu o bolea Yehova na jongwane̱ pe̱ bane̱ e!

11. Ońola nje jangame̱nno̱ keka bupe̱ eyembilan a Yesu e?

¹¹ To̱ná di s’angame̱nno̱ kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱, je ná jokwa jita n’eyembilan a baboledi ba Yehova ba jemea. Di kwaleye te̱ ońola eyembilan a Yesu. To̱ná di titino̱ ná di ko̱bisane̱ biso̱me̱ne̱ na mo̱ ońolana a ta ke̱nge̱nge̱, je ná jokwa jita na bede̱mo bao ba bwam na mambo ma betańsedi a bolino̱. (1 Pet. 2:21) Di we̱ te̱ na ngińa o bupe̱ eyembilan ao na batabata, di me̱nde̱ be̱ baboledi ba bwam ba Yehova, di bata pe̱ be̱ jangwa o dikalo.

12-13. Nje di mokwano̱ na kiṅe̱ David e?

¹² O Eyal’a Loba, di maso̱ byembilan jita ba bome na bito ba jemea jeno̱ ná jembilane̱, to̱ná ba si tano̱ ke̱nge̱nge̱. (Bon. 6:12) Di kwaleye ońola kiṅe̱ David ńena Yehova a bele̱no̱ ná “moto kaponda mulema mam” to̱so̱, ka nje te̱ betukwedi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be makwalano̱, “moto na do̱lisanno̱ jita.” (Bebolo 13:22) Nde David a si ta ke̱nge̱nge̱. A po̱ngi mawuse̱ mō̱ mande̱ne̱. Nde to̱ na nika, e nde biso̱ eyembilan a bwam. Ońola nje e? Ońolana ponda a ko̱kisabe̱no̱, a si wasi sunga ńolo. O diwengisan, emedi malea ma ngińa a kusino̱, ombwe̱ pe̱ nje a bolino̱. Ońola nika, Yehova a lakise̱ mo̱.—Mye. 51:5, 6, 12-14.

¹³ Ná jembilane̱ David, je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni na makasano̱ malea e? Mo̱ na mapomane̱ jemba mawuse̱ mam, nga na mawasa nde o sunga ńolo e? Mo̱ na mapomane̱ o sa bane̱ e? Mo̱ na mawe̱ na ngińa ná na si ko̱ pe̱ o mulemlem ma diwuse̱ e?’ We ná o baise̱ wame̱ne̱ mi milemlem ma myuedi niponda weno̱ o langa myango ma bome na bito ba jemea bape̱pe̱ me o Bibe̱l. Mo̱ milemlem ma mitakisan o be̱nno̱ nde babo̱ pe̱ ba lembe̱no̱ e? Njika bede̱mo ba bwam ba lee̱le̱no̱ e? O ngedi te̱, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni neno̱ ná na bata jembilane̱ ban baboledi ba Yehova ba jemea e?’

14. Ne̱ni di matombwane̱no̱ ke̱ di bupe̱ eyembilan a bonasango asu e?

¹⁴ Je pe̱ ná di busane̱ tombwane̱ ke̱ di  bupe̱ eyembilan a bonasango asu na bonańango asu, e be̱ beso̱mbe̱ to̱ badun. K’eyembilan, mo̱ moto e o mwemba mo̱ngo̱ ńe o lembe̱ mitakisan na jemea, yen ebe mińakisan ma mako̱m, mitakisan ma mbia, to̱ diboa e? Mo̱ we o je̱ne̱ bede̱mo ba bwam nu moto a be̱nno̱ bena weno̱ ná wembilane̱ e? O bupe̱ te̱ eyembilan ao ya bwam, we ná wokwa ne̱ni lembe̱ mitakisan mo̱ngo̱. E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱, ná di be̱n yin ńai a byembilan ba dube̱ jeno̱ ná di bupe̱ e!—Bon. 13:7; Yak 1:2, 3.

15. Njika malea ńamuloloma Paulo a bolino̱ mena ma mongwane̱ biso̱ o benga be̱ muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova e?

¹⁵ Ná musango na jalatane̱ ba be̱ o mwemba, mō̱ ńasu te̱ angame̱n bola ebolo na ngud’ao ńe̱se̱. Di kwaleye ońola kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso. Ba ta ba be̱ne̱ ńai na ńai a mabea na bebolo. (1 Kor. 12:4, 7-11) Nde nika e si wan penda to̱ diwanje̱ oteten abu. Paulo ome̱le̱ nde mō̱ ńabu te̱ ná a we̱ na ngińa o “longise̱ ńol’a Kristo.” Paulo a tiledi bato ba Efeso ná: ‘Ńolo ńe̱se̱ e makusa bońaki, na longise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ o ndolo, . . . kaponda dime̱ne̱ l’ebol’elongi te̱.’ (Efe. 4:1-3, 11, 12, 16) Ba bena ba bupe̱ malea ma Paulo bongwane̱ ná musango na jalatane̱ ba be̱ o mwemba, bede̱mo bena di me̱ne̱no̱ pe̱ o myemba masu we̱nge̱.

16. Nje jangame̱nno̱ bola e? (Bonahebe̱r 6:10)

¹⁶ Bola me̱se̱ na me̱se̱ ná o si kobisane̱ wame̱ne̱ na bane̱. O diwengisan, okwa na Yesu, o we̱ pe̱ ná wembilane̱ bede̱mo bao. Embilane̱ byembilan ba dube̱ ba mińa ma Bibe̱l na ba nin pond’asu. Niponda weno̱ benga bolea Yehova na ngud’ango̱ ńe̱se̱, be̱ mbaki ná Loba ‘a titi nusite̱m na sim, o dimbea ebol’ango̱.’ (Langa Bonahebe̱r 6:10.) Benga be̱ muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova, o be̱ pe̱ mbaki ná e muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ ná o mabolea mo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱.