1. Sprema Propovednik 7:20, so vakergja o cari o Solomon?

 O cari o Solomon pišingja: „Na postojnela pravedno manuš ki phuv kova so sekogaš kerela šukaripe hem nikogaš na grešinela“ (Prop. 7:20). Čače, sarine amen grešinaja (1. Jov. 1:8). Adaleske valjani sarinenge prostuvanje taro Devel hem taro javera.

2. Sar osetinea tut keda jekh amal prostinela tuke?

² Sigurno setinea tut ki jekh situacija keda vredžingjan nesave amale. Adaleske so na mangljan te našave tle amale iskreno izviningjan tut leske. Sar osetingjan tut keda prostingja tuke? Dali sine tuke polokhe? Oja, sigurno! Hem isto agjaar sian sine bahtalo.

3. Bašo kola bukja ka kera lafi ki akaja statija?

³ Amen mangaja o Jehova te ovel amaro najpaše amal, ama ponekogaš ka kera ili ka vakera nešto kolea so ka povredina le. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova tano spremno te prostinel? Savi razlika isi keda o Jehova prostinela hem keda amen prostinaja? Hem kaske prostinela o Devel?

4. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova tano spremno te prostinel?

⁴ E Devleskoro Lafi uverinela amen kaj o Jehova mangela  te prostinel. Keda o Mojsej sine ki planina Sinaj, o Jehova preku jekh angeli opišingja pe leske e lafencar: „Jehova! Jehova! Devel soj milostivo hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano verno mangipe hem čačipe, sikavela verno mangipe bute milja manušenge, prostinela greške, pogrešna postapke hem grevo“ (2. Moj. 34:6, 7). O Jehova tano ljubezno hem milostivo Devel kova so sekogaš tano spremno te prostinel okolenge so kainena pe (Neem. 9:17; Ps. 86:15).

5. Sprema Psalm 103:13, 14, so kerela o Jehova adaleske so džanela but šukar e manušen?

⁵ Adaleske so o Jehova stvoringja amen, džanela sa baši amende. Razmislin samo, ov džanela sekova detali bašo sekova manuš ki phuv (Ps. 139:15-17). Znači, ov šaj te dikhel sa o slabostija so nasledingjem len taro amare roditelija. Ov čak tano svesno bašo sa so slučingja pe amenge ko životo, hem sar sa adava vlijajngja upri amende. So kerela o Jehova adaleske so džanela amen but šukar? Adava pottikninela le te ovel amencar milostivo. (Ps. 78:39; čitin Psalm 103:13, 14.)

6. Sar sikavgja o Jehova kaj mangela te prostinel?

⁶ O Jehova sikavgja kaj mangela te prostinel. Ov haljola kaj adaleske so o prvo manuš o Adam grešingja, sarine amen siem grešnikija hem meraja (Rim. 5:12). Nijekh amendar našti te kerel nešto te šaj te na grešina hem te na mera (Ps. 49:7-9). Ama amaro Devel so mangela amen sikavgja sočuvstvo hem kergja nešto te šaj te oslobodinel amen taro grevo. So kergja? Ko Jovan 3:16 pišinela kaj o Jehova dengja ple edinstveno bijame Čhave te merel baši amenge (Mat. 20:28; Rim. 5:19). O Isus mulo amenge ko than te šaj te oslobodinel sekole jekhe so sikavela vera ki leste (Evr. 2:9). Sigurno e Jehovaske sine but pharo te dikhel sar mučinena hem ponižinena leskere mangle Čhave, hem ko krajo mudarena le. Jasno tano kaj o Jehova nane sine te dozvolinel leskoro manglo Čhavo te merel ako na bi mangela sine te prostinel amenge.

7. Kola tane nesave bibliska primerija taro manuša kolenge so o Jehova spremno prostingja?

⁷ I Biblija tani pherdi primerencar taro manuša kolenge so o Jehova spremno prostingja (Ef. 4:32). Koj avela tuke ki  godi? Šaj setinea tut ko cari Manasija. Adava lošno manuš but grešingja protiv o Jehova. Ov obožavinela sine hovavne devlen hem terinela sine e javeren te keren o isto. Ov dela sine ple čhaven sar žrtva e hovavne devlenge. A soj najlošno, čhivgja čak idoli taro hovavno devel ko e Jehovaskoro sveto hrami. Baši leste i Biblija vakerela: „Ov kerela sine but lošna bukja anglo e Jehovaskere jakhja hem agjaar vredžinela le sine“ (2. Let. 33:2-7). Ama keda o Manasija sikavgja kaj čače kainela pe, o Jehova spremno prostingja leske. Ov čak dozvolingja leske te ovel palem cari (2. Let. 33:12, 13). Ili šaj isto agjaar setinea tu ko cari o David kova so kergja seriozna grevija protiv o Jehova sar soj i preljuba hem mudaribe. Sepak, keda o David čače kaingja pe hem priznajngja plo grevo, o Jehova leske da prostingja (2. Sam. 12:9, 10, 13, 14). Oja, šaj te ova sigurna kaj o Jehova tano spremno te prostinel. Hem sar so ka dikha, isi razlika maškar adava sar prostinela o Jehova hem sar prostinena o manuša.

8. Sar adava so o Jehova tano najšukar Sudija pomožinela leske te prostinel?

⁸ O Jehova tano „o Sudija e celo phuvjakoro“ (1. Moj. 18:25). Jekh šukar sudija valjani šukar te pendžarel o zakoni. Baš asavko tano o Jehova soske na samo soj amaro Sudija, nego isto agjaar lestar avela o zakoni (Isa. 33:22). Samo ov džanela soj tano ispravno a soj pogrešno. So javer valjani te šaj nekoj te ovel šukar sudija? Ov valjani te džanel sa o informacie bašo nesavo slučaj angleder te anel odluka. Sprema akava, o Jehova tano najšukar Sudija soske ov sekogaš džanela sa o informacie.

9. Kola informacie džanela o Jehova angleder te odlučinel dali te prostinel nekaske?

⁹ Različno taro o manušikane sudie, o Jehova džanela sekogaš sa o informacie bašo sekova slučaj (1. Moj. 18:20, 21; Ps. 90:8). Ov na zavisinela taro adava so dikhena ili so šunena o manuša. O Jehova but šukar haljola kaj o osobine so nasledinaja len taro amare roditelija, o obrazovanie so isi amen, kotar avaja hem amari emocionalno hem psihičko sostojba vlijajnena upro amare postapke. O Jehova isto agjaar džanela so isi amen ko vilo. Ov dikhela save motivija, namere hem želbe isi sekole jekhe. Ništo našti te garava taro Jehova (Evr. 4:13). Znači, keda o Jehova prostinela nekaske ov kerela adava soske džanela sa o informacie baši adaja situacija.

10. Soske šaj te vakera kaj o Jehova sekogaš sudinela pravedno? (5. Mojseeva 32:4).

¹⁰ O Jehova sekogaš sudinela ko pravedno način. Ov ni hari nane pristrasno. O Jehova nikogaš na prostinela nekaske adaleske soj leske simpatično, soj tano barvalo, važno ili isi le nesave sposobnostija (1. Sam. 16:7; Jak. 2:1-4). Nikoj našti te čhivel e Jehova silaja te kerel nešto ili te del le mito (2. Let. 19:7). Upro leskere odluke na vlijajnena i holi ili i žal (2. Moj. 34:7). O Jehova tano o najšukar sudija soske ov šukar haljovela amen hem amari situacija. (Čitin 5. Mojseeva 32:4.)

11. Soske tano e Jehovaskoro prostibe posebno?

¹¹ O pisatelija taro Hebrejska spisija sikavgje kaj o Jehova prostinela ko posebno način. Sprema jekh priračniko, ko nesave slučaija ola koristingje jekh hebrejsko lafi bašo prostibe kova so opišinela o način sar o Devel prostinela e  grešnikonge. Akava lafi nikogaš na koristinela pe sine te šaj te opišinel pe sar jekh manuš prostinela javere manušeske, soske o manušikano prostibe tano ograničimo. Samo e Jehova isi le pravo celosno te prostinel jekhe grešnikoske so kainela pe. Savi korist isi amen keda o Jehova prostinela amenge?

12-13. a) Sar osetinaja amen keda o Jehova prostinela amenge? b) Kobor trajnela e Jehovaskoro prostibe?

¹² Keda prifatinaja kaj o Jehova prostingja amenge, ka iranel pe amari sila, ka ovel amen andruno mir hem čisto sovest. Samo keda o Jehova prostinela amenge osetinaja amen agjaar (Dela 3:19). Keda prostinela, ov ovela amenge palem amal, sar te phene nikogaš na grešingjem.

¹³ Otkeda o Jehova prostinela amenge, nikogaš više na spomninela adava ili na kazninela amen palem bašo adava grevo (Isa. 43:25; Erem. 31:34). O Jehova cidela amare grevija „kobor soj dur o istok taro zapad“ * (Ps. 103:12). Keda razmislinaja bašo adava kobor baro tano e Jehovaskoro prostibe, tegani ka ova but blagodarna hem hor ka poštujna e Devle (Ps. 130:4). Ama kaske ka prostinel o Jehova?

14. So siklilem dži akana bašo adava sar odlučinela o Jehova dali te prostinel ili na?

¹⁴ Sar so dikhlem, dali o Jehova ka prostinel amenge ili na, na zavisinela taro adava kobor baro ili tikno grevo kergjem. Isto agjaar doznajngjem kaj adava so o Jehova tano amaro Stvoriteli, Sudija hem so lestar avela o zakoni, pomožinela leske te odlučinel dali te prostinel nekaske ili na. Kola bukja lela ko predvid o Jehova angleder te anel i odluka dali te prostinel?

15. Sprema Luka 12:47, 48, koja tani jekh buti so lela o Jehova ko predvid?

¹⁵ Jekh buti so lela ko predvid o Jehova tano dali o grešniko džanlja kaj adava so kergja sine pogrešno. O Isus objasningja akava ko Luka 12:47, 48. (Čitin.) Keda nekoj namerno planirinela te kerel nešto lošno, iako džanela kaj o Devel na mangela adava, kerela seriozno grevo. Asavke manušeske šaj o Jehova ka odlučinel  te na prostinel (Mar. 3:29; Jovan 9:41). Ama mora te priznajna kaj ponekogaš siem svesna kaj adava so kergjem sine pogrešno. Dali tegani šaj te ovel amenge prostimo? Oja, adaleske so o Jehova lela panda nešto ko predvid.

16. So značinela te kaina amen, hem soske valjani te kaina amen ako mangaja te prostinel amenge o Jehova?

¹⁶ Jekh javer buti so lela o Jehova ko predvid tani adaja dali o grešniko iskreno kainela pe. So značinela te kaine tut? Te kaine tut značinela te menine to razmisluvanje, tlo stavi ili namera. Valjani te pere pišmani hem čače te ovel tuke žal bašo lošna bukja so kergjan ili adaleske so na postapingjan ko ispravno način. Nekoj so čače kainela pe nane samo tažno adaleske so kergja lošna bukja, nego isto agjaar so dozvolingja leskiri duhovno sostojba te ovel doborom lošno so ko krajo angja le ko adava te grešinel. Setin tut ko Manasija hem ko David. Iako o solduj kergje bare grevija, sepak o Jehova sine spremno te prostinel lenge soske čače kaingje pe (1. Car. 14:8). Oja, o Jehova prostinela amenge samo ako dikhela kaj čače kainaja amen. Ama nane dovolno samo te osetina amen kriva bašo grevija so kergjem, nego mora te ova spremna te kera nešto. * Hem akaja tani panda jekh buti so lela ko predvid o Jehova.

17. So mora te kerel nekoj te šaj te živinel ko način sar so mangela o Jehova, hem soske tano važno te na povtorina o ista greške? (Isaija 55:7).

¹⁷ Javer važno buti so lela ko predvid o Jehova tani dali nekoj čhinavgja te kerel lošna bukja hem počmingja te živinel ko način sar so mangela o Jehova. (Čitin Isaija 55:7.) Ov mora te meninel o način sar razmislinela te šaj e Jehovaskoro razmisluvanje te vlijajnel upri leste (Rim. 12:2; Ef. 4:23). Mora odlučno te čhinavel te razmislinel hem te postapinel ko lošno način (Kol. 3:7-10). Džangjola pe, glavno pričina soske o Jehova prostinela amenge hem cidela amendar o grevo tano adava so isi amen vera ki otkupnina. Keda o Jehova dikhela kaj iskreno trudinaja  amen te kera promene, tegani preku i otkupnina prostinela amenge (1. Jov. 1:7).

18. So dikhlem bašo e Jehovaskoro prostibe?

¹⁸ Te dikha kratko o najvažna bukja bašo so kergjem lafi. Čače, na postojnela nikoj so šaj te prostinel sar o Jehova. Soske šaj te vakera adava? Prvo, ov tano sekogaš spremno te prostinel. Dujto, ov džanela amen najšukar. O Jehova džanela sa baši amende hem najšukar šaj te dikhel dali čače kainaja amen. Trito, keda o Jehova prostinela amenge ov celosno kerela adava, sar te phene nikogaš na grešingjem. Adaleske šaj te ovel amen čisto sovest hem te kera le bahtalo.

19. Soske šaj te ova bahtale iako siem nesovršena hem grešinaja?

¹⁹ Džangjola pe, sa džikote siem nesovršena amen ka grešina. Ama o lafija taro lil Uvid ko sveta lila, 2 tom, strana 771 utešinena amen: „O Jehova tano milostivo hem haljola kaj leskere sluge tane slaba, adaleske na valjani celo vreme te osetinen pe kriva bašo greške so kerena len tari pli nesovršenost (Ps. 103:8-14; 130:3). Ako dena pestar sa te šaj te živinen sprema e Devleskoro drumo, ola šaj te oven bahtale (Fil. 4:4-6; 1. Jov. 3:19-22)“. Akava tano but ohrabruvačko.

20. So ka dikha ki sledno statija?

²⁰ Amen siem but blagodarna so o Jehova tano spremno te prostinel amenge keda čače kainaja amen bašo grevija so kergjem. Ama sar šaj amen da te prostina sar o Jehova? Ko kola načinija prostinaja slično sar o Jehova, a ko kola na? Soske tano važno te haljova akaja razlika? Ki sledno statija ka odgovorina ko akala pučiba.