Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 25

Yehova a manamse̱ ba bena ba malakise̱

Yehova a manamse̱ ba bena ba malakise̱

“Kana Yehova a lakise̱no̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ bola nikame̱ne̱.”—KOL. 3:13, nwt-F.

MWENGE 130 Le̱le̱me̱ o lakise̱

EBONGOLO *

1. Njika mbaki Yehova a mabolano̱ babole̱ bobe bena ba mate̱le̱ na mbale̱ e?

 TO̱NÁ Yehova eno̱ Muweked’asu, Mubole̱ biso̱ mbenda, na Mukaised’asu, e pe̱ nde Sango’asu ńa ndolo. (Mye. 100:3; Yes. 33:22) Di wusane̱ te̱ mo̱ na biso̱ jate̱le̱ na mbale̱, a dongame̱n o lakise̱ biso̱, a be̱n pe̱ ni ńo̱ngi. (Mye. 86:5) Tongwea na muto̱ped’a mudī Yesaya, Yehova a boli biso̱ nin mbaki ná: “To̱ myobe mańu mi be̱ nde na beletete ka maya, mi me̱nde̱ sanga ka mbo̱m.”​—Yes. 1:18.

2. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di mapula be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱ e?

2 Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ di yo̱ki kwala to̱ bola mambo mena ma mabwese̱ bane̱ ndutu. (Yak. 3:2) Nde nik’e si mapula kwala ná di titi ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na babo̱. Je ná di be̱ne̱ mo̱ yete̱na joko o lakise̱. (Min. 17:9; 19:11; Mat. 18:21, 22) Moto a bolane̱ te̱ biso̱ lambo di bwese̱ biso̱ ndutu, Yehova a mapula ná di lakise̱ mo̱. (Kol. 3:13) Di be̱n njo̱m a bwam o bola nika. Ońolana Yehova mo̱me̱ne̱ pe̱ a malakise̱ biso̱ “jita.”​—Yes. 55:7.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bato ba benama bena ba titi ke̱nge̱nge̱ beno̱ ná bembilane̱ Yehova, ba lakise̱ pe̱ bane̱. Njika myobe jangame̱nno̱ langwea batudu e? Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná di lakise̱ bane̱ e? Nje pe̱ byembilan ba bonasango na bonańango’asu bō̱ bena ba taki jita ońola mambo ma bobe mena ba bolane̱no̱ babo̱ beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ e?

KRISTE̱N E BOLI TE̱ BOBE BONDE̱NE̱

4. (a) Nje Kriste̱n ni boli bobe bonde̱ne̱ ńangame̱nno̱ bola e? (b) Njika m’bē̱ batudu ba be̱nno̱ ke̱ ba mombwea mubole̱ bobe e?

4 Yete̱na moto a boli bobe bonde̱ne̱ jangame̱n langwea batudu. K’eyembilan 1 Korinto 6:9, 10 e makwalea ońola myobe minde̱ne̱ mō̱. Moto nu boli bobe bonde̱ne̱ a buli nde mbenda Loba. Kriste̱n e boli te̱ bobe bonde̱ne̱, ńangame̱n kane̱ Loba ná a lakise̱ mo̱, nde ńangame̱n pe̱ je̱ne̱ batudu. (Mye. 32:5; Yak. 5:14) Nje batudu ba me̱nde̱no̱ bola e? Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a dongame̱n o lakise̱ mawuse̱ masu, a mabola pe̱ nde nika o eyot’a diko̱ti. * Nde Yehova a bake̱ batudu m’bē̱ ma jombwea bupisane̱ Betiledi nga mubole̱ bobe e ná a benga ja o mwemba. (1 Kor. 5:12) Ná ba we̱le̱ bola nika, bangame̱n we̱ ná ba be̱ne̱ malabe̱ ma myuedi ka min: Mubole̱ bobe a boṅsane̱ nde e? A wutane̱ bane̱ nje a bolino̱ e? Mo̱ a boli bo bobe ponda bwaba e? Di buki me̱se̱, a malee̱le̱ ná ate̱le̱ na mbale̱ e? Mo̱ mambo me mena ma malee̱ ná ate̱le̱ na mbale̱ e?​—Bbol 3:19.

5. Njika minam ebol’a batudu e mawanano̱ e?

5 Batudu ba jai te̱ o jombwea mubole̱ bobe, janda labu le nde ná ba no̱nge mulemlem ma bedomsedi bena be máse̱le̱ no̱ngo̱be̱ o moń. (Mat. 18:18) Ne̱ni be bete̱sedi be mongwane̱no̱ mwemba e? Be matata mwemba na ninka ná, be mabola ná babole̱ bobe bena ba si mate̱le̱ ba sumwabe̱ o mwemba ná ba si takise̱ mido̱ngi ma tiki ma Yehova. (1 Kor. 5:6, 7, 11-13; Tito 3:10, 11) Nik’e mongwane̱ pe̱ mubole̱ bobe o jate̱le̱, na lakisabe̱ pe̱ na Yehova. (Lukas 5:32) Batudu ba makane̱ ońola nu ńate̱le̱, ba baise̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o po̱ngulane̱ pe̱te̱ mulatako mao na mo̱.​—Yak. 5:15.

6. Moto a pangabe̱ te̱, Yehova e pe̱te̱ ná a lakise̱ mo̱ e? Bola beteledi.

6 Dutea te̱ ná mubole̱ bobe a s’ate̱le̱ ponda a kwalino̱ na batudu. A me̱nde̱ so̱ nde pangabe̱ o mwemba. Yete̱na a buli nde mbend’ekombo, batudu ba si me̱nde̱ jeka ná a lembe̱ betune̱ ba beboledi bao ba bobe. Yehova a mabola manea m’ekombo epolo o kaise̱ na ko̱kise̱ pe̱ to̱ nja nu mabule̱ mbenda​—e be̱ ná ate̱le̱ to̱ ke̱m. (Rom. 13:4) Nde ombusa ponda, yete̱na nu moto embi ná nje a bolino̱ e ta bobe, ate̱le̱ na mo̱ a tukwa bedangwedi bao, Yehova e be̱be̱ o lakise̱ mo̱. (Lukas 15:17-24) A me̱nde̱ lakisabe̱ to̱ e be̱ nde ná a boli myobe minde̱ne̱.​—2 Myango. 33:9, 12, 13; 1 Tim. 1:15.

7. Nje lakise̱ la moto nu wusane̱ biso̱ di mapulano̱ kwala e?

7 Kana di bino̱ ná seto̱ biso̱ nde di madomse̱ nga Yehova angame̱n lakise̱ mubole̱ bobe to ke̱m, nik’e mabola biso̱ musango̱ ma teten. Nde jangame̱n te̱ nde no̱ngo̱ bedomsedi bō̱. Njika mo̱ e? Ponda iwo̱, moto a mabolane̱ biso̱ bobe​—yen ebe bobe bonde̱ne̱​—na mo̱ a baise̱ biso̱ milakisan. Ponda ipe̱pe̱, e ná a si baise̱ milakisan. To̱ na nika, je ná di po̱so̱ ná di malakise̱ nu moto na ninka ná je ná di domse̱ ná di si mane̱nge̱le̱ mo̱ pimbimbi to̱ malinga. Nde nika ńe na e baise̱ ponda na miwe̱n tobotobo yete̱na nu moto a bwese̱ biso̱ ndutu jita. Njongo a Betatedi ńa 15 ma ńe̱te̱ki 1994 e makwala ná: “O lakise̱ te̱ mubole̱ bobe, nik’e si mapula kwala ná o kasi nje yena a bolino̱. Kriste̱n, ni malakise̱ e malee̱ nde ná e lakisane̱ Yehova, e bake̱ pe̱ bo bwambo o mā mao. Yehova nde e Mukaisedi nute̱m na sim o misipo me̱se̱, a me̱nde̱ pe̱ wana te̱me̱ la sim o ponda ni te̱nge̱n.” Ońola nje Yehova a mabaise̱no̱ biso̱ ná di lakise̱, di be̱ pe̱ mbaki ná a me̱nde̱ jombwea y’ekwali o mbadi ni te̱nge̱n e?

OŃOLA NJE YEHOVA A MABAISE̱NO̱ BISO̱ NÁ DI LAKISE̱

8. Ne̱ni lakise̱ la bane̱ di malee̱le̱no̱ ná di mabwane̱ nded’a Yehova muńe̱nge̱ e?

8 Di malee̱le̱ masoma ońola nded’a Yehova ke̱ di malakise̱. O munia mō̱, Yesu a kobisane̱ Yehova na sango mō̱ nu lakise̱ mūt’ao ewu yena nun a si wusano̱ o sawa. Nde, nu mūtu a bangi lee̱le̱ mwenj’ao ń’ebolo ńena nu ta ńuwe̱le̱ mo̱ son a ewu ndedi. (Mat. 18:23-35) Nje Yesu a tano̱ a pula jokwe̱le̱ biso̱ e? Di mabwane̱ te̱ ndedi Yehova a malee̱le̱no̱ biso̱ muńe̱nge̱, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o lakise̱ bane̱. (Mye. 103:9) Ye mimbu to̱ mininga we̱nge̱, Njongo a Betatedi e kwalino̱ : “E be̱ ngedi to̱ ininga di malakise̱no̱ bane̱, nik’e titi to̱ lambo kobisan na lakise̱ name̱ne̱ na ndedi bena Yehova a lee̱le̱no̱ biso̱ tongwea na Kristo.”

9. Nja Yehova a malee̱le̱no̱ ndedi e? (Mateo 6:14, 15)

9 Ba ba malakise̱ ba me̱nde̱ lakisabe̱. Yehova e ndedi na ba ba malee̱le̱ ndedi. (Mat. 5:7; Yak. 2:13) Yesu a bonde̱ nika ponda okwe̱le̱no̱ bokwedi bao ne̱ni kane̱. (Langa Mateo 6:14, 15.) Be belēdi be mabusa pe̱ o byala bena Yehova a langwedino̱ mut’ao Hiob. Nu muboled’a Yehova ńa jemea a bo ndutu jita ońola byala ba bobe bena Elifas, Bildad, na Sofar ba langwedino̱ mo̱. Yehova a langwedi Hiob ná a kane̱ ońol’abu. Hiob a bolino̱ nika, Yehova a namse̱ mo̱.​—Hiob 42:8-10.

10. Ne̱ni di masengise̱no̱ nde biso̱me̱ne̱ sese ke̱ di jane̱ malinga e? (Efeso 4:31, 32)

10 Di masengise̱ nde biso̱me̱ne̱ sese ke̱ di ne̱nge̱ malinga. Malinga me nde ka mūna munde̱ne̱, Yehova a mapula so̱ ná di sibise̱ mu mūna, ońolana nika e mabola ná di be̱ne̱ musango ma teten. (Langa Efeso 4:31, 32.) A mome̱le̱ biso̱ ná di ‘pande na malinga, jese̱le̱ pidi.’ (Mye. 37:8) Di bupe̱ te̱ di jome̱le̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Di jane̱ te̱ malinga nika ńena e sengise̱ biso̱me̱ne̱ sese. (Min. 14:30) Di bengi te̱ ne̱nge̱ye̱ moto malinga, di si masengise̱ mo̱ sese, ka nje te̱ di si masengise̱no̱ pe̱ to̱ moto sese yete̱na di ńo̱di po̱isin. O diwengisan, di lakise̱ te̱ bane̱, di mabolea nde biso̱me̱ne̱ bwam. (Min. 11:17) Di mabe̱ne̱ musango ma teten, di benga pe̱ bolea Yehova.

11. Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea kuna la biso̱me̱ne̱ e? (Roma 12:19-21)

11 Yehova nde a makune̱. Yehova a si boli biso̱ wonja o kuna biso̱me̱ne̱ ke̱ moto a bolane̱ biso̱ bobe. (Langa Roma 12:19-21.) Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, di titi ná di we̱le̱ kaise̱ o mbad’a bwam kapo̱ ka Yehova. (Bon. 4:13) Besengedi basu pe̱ be yo̱ki be̱ne̱ ngińa o mbadi di makaise̱no̱. Yehova a tute̱le̱ Yakobo o tila ná: “Malinga ma moto ma si mabola te̱me̱ la sim la Loba.” (Yak. 1:20) Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ po̱ngulane̱ mambo, na wana pe̱ te̱me̱ la sim.

Jese̱le̱ malinga. Di bake̱ mambo me̱se̱ o mā ma Yehova. A me̱nde̱ bo̱le̱ mambo me̱se̱ bobe bo wanno̱ (Ombwa dongo 12)

12. Ne̱ni di malee̱le̱no̱ ná di lakisane̱ te̱me̱ la sim la Yehova e?

12 Di malakise̱ te̱ bane̱, di malee̱le̱ nde ná di lakisane̱ te̱me̱ la sim la Yehova. Di bake̱ te̱ mambo me̱se̱ o mā ma Yehova, di malee̱le̱ nde mbaki di be̱nno̱ ná a me̱nde̱ bo̱le̱ mambo ma bobe me̱se̱ bobe ba Adam bo wanno̱. O was’a peńa ńena a kakane̱no̱, “ba si me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mambo ma kwaṅ to̱ dutea mo̱ o mulema”. (Yes. 65:17) Mo̱ ye so̱ mbale̱ ná je ná jese̱le̱ malinga di be̱nedino̱ moto nu bwese̱ biso̱ ndutu ninde̱ne̱ e? Jombwe byembilan bō̱ be malee̱ ná je ná di we̱le̱ bola nika.

MINAM DI MAKUSANO̱ KE̱ DI LAKISE̱ BANE̱

13-14. Nje eyembilan a Tony na José e mokwe̱le̱no̱ wa jombwea lakise̱ e?

13 Jita la bonasango na bonańango’asu ba po̱si o lakise̱ to̱ na bobe bonde̱ne̱ bwena bato ba bolane̱no̱ babo̱. Njika minam bola la nika di wanedino̱ babo̱ e?

14 Etum a mimbu obiana a matimba Mboṅ a Yehova, Tony nu maje̱ o Filipino, a so̱i ná moto nu bo munańango ao ńa mutudu mō̱ a mabelabe̱ nde na José. O niponda, Tony * a ta nde moto ńe njo jita, a ta pe̱ a pula kuna mo̱me̱ne̱. José a damabe̱le̱, a we̱le̱be̱ pe̱ o beboa ońola nje a bolino̱. A busino̱ o beboa, Tony a kakane̱ ná a mawasa mo̱, na ná a mabwa pe̱ mo̱. Na mo̱ anda so̱ ngadi. Ombusa ponda, Tony a botedi jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova. Mo̱ ná, “O jokwa lam la Bibe̱l na so̱ṅtane̱ ná nangame̱n tukwa bedangwedi na bede̱mo bam, na ná nangame̱n pe̱ jese̱le̱ malinga.” Ombusa ponda, Tony a dubisabe̱ na mo̱ a timba mutudu. A ńaki jita ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná José pe̱ a nibolea Yehova! Ponda be̱ne̱nno̱, ba sokane̱le̱ bwanga, na Tony a langwea José ná a lakise̱ mo̱. Tony mo̱ ná a titi ná a we̱le̱ teleye̱ muńe̱nge̱ a bono̱ nika a lakise̱no̱ José. E, Yehova a namse̱ Tony kana a lakise̱no̱ na mulema mwe̱se̱.

Eyembilan a Peter na Sue e malee̱ ná je ná jese̱le̱ malinga na pimbimbi (Ombwa mongo 15-16)

15-16. Nje myango ma Peter na Sue mi mokwe̱le̱no̱ wa jombwea lakise̱ e?

15 O mbu 1985, Peter na Sue ba ta bukea o ndongame̱n o ndabo a Janea ponda ko̱s’a dibumbe ńangono̱. Moto mō̱ nde a ta a we̱le̱ ni ko̱s’a dibumbe o ndabo a Janea! Sue a kusi sese ninde̱ne̱ o miso̱ na o matoi ńena a diano̱ e o lembe̱. A si mawe̱le̱ pe̱ to̱ senga benumba. * Peter na Sue ba yo̱ki baise̱ babo̱me̱ne̱ ná, ‘Njika pat’a moto nu boli ninka ńai a lambo e?’ Mimbu jita ombusa ponda, nu moto ńena nu si ta Mboṅ a Yehova a damabe̱le̱ na mo̱ a lomabe̱ o beboa ońola longe̱ lao le̱se̱. Ponda ba baise̱no̱ Peter na Sue nga ba lakise̱ nu moto, ba kwali nde ná: “Yehova a mokwe̱le̱ biso̱ ná ne̱nge̱ la malinga di masengise̱ nde biso̱me̱ne̱ sese. Ombusa nje e tombi, di baise̱ Yehova ná a bole biso̱ ngudi ná di lakise̱ o bwam ná di be̱ne̱ longe̱ la musango.”

16 Mo̱ e ta babo̱ bu o lakise̱ e? Seto̱ ponda ye̱se̱. Ba bati ná: “Ponda iwo̱, Sue a botedi te̱ senga sese, malinga ma mondea nde. Nde kana di si masoke̱no̱ mo̱nge̱le̱ masu o mi mitakisan, malinga ma mapomane̱ so̱ siba. Je so̱ ná di kwala na mulema mwe̱se̱ ná, yete̱na nu moto a timbi munasango buńa bō̱, di me̱nde̱ kasa mo̱. Nje di kusino̱ yokwe̱le̱ biso̱ ná bete̱sedi ba Bibe̱l be matese̱ biso̱ wonja; buka na nje jeno̱ ná jo̱nge̱le̱! Kana di bino̱ pe̱ ná son a ponda Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ mambo ma bobe me̱se̱, nik’e malo̱ko̱ biso̱.”

17. Nje myango ma Myra mi mokwe̱le̱no̱ wa jombwea lakise̱ e?

17 Myra a ta a mábabe̱, a ta pe̱ a mábe̱ne̱ bana baba ponda okono̱ mbale̱. Mom’ao a si kasi mbale̱. Ombusa ponda, mom’ao a wite̱ musonje a caka pe̱ mbia mao. Myra mo̱ ná: “Ponda mom’am a cakino̱ mba na bana basu baba, na ta na ńo̱sea, na senga sese, nombwe̱, na sa mbame̱ne̱, na kombe̱ pe̱ malinga pond’a bwaba.” To̱ná diba lao di bo̱ino̱, Myra a bengi te̱ nde bwa ndutu. Mo̱ ná: “Na bo ndutu pond’a bwaba, na mba na so̱ṅtane̱ ná nika ńe o takise̱ mulatako mam na Yehova name̱ne̱ pe̱ na bane̱.” Tatan Myra mo̱ ná a si lingane̱ pe̱ nu nu se̱le̱ be̱ mom’ao, a si mapula pe̱ to̱ ná lambo la bobe di po̱ye̱ mo̱. Dipita lao le nde ná buńa bō̱ a timbe muboled’a Yehova. Myra a nombwa nde kie̱le̱ ni maye̱. A bongo bana bao baba mo̱me̱ne̱, tatan be nde baboledi ba Yehova. O nin we̱nge̱, Myra e muńe̱nge̱ o bolea Yehova mwemba na bana bao name̱ne̱ pe̱ na mbia mabu.

YEHOVA E NDE MUKAISEDI ŃE KE̱NGE̱NGE̱

18. Njika lakisane̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ye̱ Yehova, Mukaisedi Ńasam e e?

18 Kana di bino̱ ná seto̱ biso̱ nde di madomse̱ ne̱ni bato̱ bangame̱nno̱ kaisabe̱, nik’e mabola biso̱ musango̱ ma teten. Yehova Mukaisedi Ńasam mo̱me̱ne̱ a me̱nde̱ jombwea nika. (Rom. 14:10-12) Je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ kaise̱ ponda ye̱se̱ bupisane̱ bete̱sedi bao be te̱m na sim. (Bbot. 18:25; 1 Ki. 8:32) A si me̱nde̱ kaise̱ o ka ni si te̱m to̱ buńa!

19. Nje Yehova, Mukaisedi ńe ke̱nge̱nge̱ a me̱nde̱no̱ bola e?

19 Je o je̱nge̱le̱ ponda ńena Yehova a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ mambo me̱se̱ mena bobe bo wanno̱. O niponda, ses’asu na ndut’asu ba me̱nde̱ bo̱. (Mye. 72:12-14; Bbī. 21:3, 4) Di si me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mo̱. Obiana ni ponda e mapo̱, je muńe̱nge̱ ná Yehova a weki biso̱ ńai jeno̱ ná di lakise̱ kapo̱ ka mo̱.

MWENGE 18 Masoma ońola diko̱ti

^ Yehova a le̱le̱m o lakise̱ babole̱ bobe bena ba mate̱le̱. Kana jeno̱ kriste̱n, di mapula bupe̱ eyembilan ao ke̱ moto a wusane̱ biso̱. O din jokwa, di mala kwalea myobe mena jeno̱ ná di lakise̱ biso̱me̱ne̱, na mi mena jangame̱no̱ langwea batudu. Di mala pe̱ je̱ne̱ ońola nje Yehova a mapulano̱ ná di lakisane̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱, na minam di me̱nde̱no̱ kusa ke̱ di boli nika.

^ Ombwa “Myuedi ma balangedi” o Njongo a Betatedi ńa 15 ma Dibaba, 1996.

^ Mina mō̱ ma wengisabe̱.