Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 25

Yehova Ne Mba Ve Den Ior Kwaghbo la Iveren

Yehova Ne Mba Ve Den Ior Kwaghbo la Iveren

“Er Yehova a den ne kwaghbo sha mimi nahan, ne kpa gba u ne eren nahan vough.”KOL. 3:13.

ICAM 130 Deen Ior Kwaghbo

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Yehova tôndo zwa a mba ve er asorabo kpa ve gem ishima la ér nyi?

 KA Yehova a gbe se, shi a we se atindi, shi a ôron se ijir ye. Yehova shi ngu Ter wase u sha, shi se doo un ishima kpishi. (Ps. 100:3; Yes. 33:22) Ka sea er un kwagh u vihin kpa sea gema ishima sha mimi yô, a gba den se kwaghbo tsô sha ci u ngu a tahav mbu eren nahan tseegh ga, kpa ka a vande keghen iyol u den se kwaghbo la. (Ps. 86:5) Yehova yange ôr a Profeti Yesaia ér a nger mkaanem ma surun ishima man, ér: “Shin er asorabo a en a nyian bong, nahan kpaa aa kungu er awombo nahan.”—Yes. 1:18.

2. Aluer se soo u lun ken bem vea mbagenev yô, ka nyi i gbe u se ere?

2 Er se yen yô, se cii ashighe agen ka se ôr akaa shin se er akaa a vihin mbagenev. (Yak. 3:2) Nahan kpa, ngula tese ér ka u se fatyô u yan ijende a ve ga ze. Se fatyô, aluer se hen u den mbagenev kwaghbo yô. (Anz. 17:9; 19:11; Mat. 18:21, 22) Aluer or er kwagh shin nan ôr kwagh u vihin se, man ka ankwagh u cuku kpa, Yehova soo ér se de nan kwaghbo la. (Kol. 3:13) Se mba a atôakyaa a eren nahan. Kera ga kpa Yehova den se kwaghbo “wuee.”—Yes. 55:7.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

3 Ken ngeren ne, se lu timen sha igbenda i uumace mba ve yen ne vea fatyô u dondon ikyav i Yehova, nahan den mbagenev kwaghbo yô. Ka asorabo a nyi nahan i gbe u se ôr mbatamen kwagh sha mini? Er nan ve Yehova a soo ér se deen mbagenev kwaghbo? Man ka nyi se fatyô u henen hen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve ye ican kpishi sha ci u asorabo a mbagenev laa?

SHIGHE U ORKRISTU NAN ER ISHOLIBO I VESEN YÔ

4. (a) Shighe u or u civir Yehova nan er isholibo i vesen yô, ka nyi i gbe u nana ere? (b) Mbatamen ka vea tema a or u nan er isholibo la nahan, ve er nena?

4 Shighe u or nan er isholibo i vesen yô, a gba u se or mbatamen. I ter asorabo a vesen agen ken 1 Mbakorinte 6:9, 10. Or ka nan er isholibo i vesen yô, nan per tindi u Aôndo sha gbenda u vihin kpishi. Shighe u Orkristu nan er imba isholibo la yô, a gba u nana er msen hen Yehova Aôndo. Shi a gba u nana za ôr mbatamen mba ken tiônnongo. (Ps. 32:5; Yak. 5:14) Ka nyi mbatamen ka ve ere? Ka Yehova tseegh a lu a tahav mbu den asorabo vindi vindi ye. Man den se asorabo sha ci u nagh ku ipaan kura. * Nahan kpa, Yehova na mbatamen tom u timen ken Bibilo nengen, aluer ka u or u nan er isholibo la nana fatyô u lun ken tiônnongo her shin lun ga yô. (1 Kor. 5:12) Môm ken akaa a ka ve er u nengen sha kwagh ne yô, ka ve tôv sha mbampin mban: Yange nan vande wan ken ishima ér nana er isholibo laa? Nan nôngo ér nana yer mbagenev a isholibo shonoo? Nan er isholibo i vesen la kwa kimbir kimbir shighe karaa? U hemban cii yô, ikyav tese ér nan gema ishima sha mimii? Ikyav tese wang ér Yehova de nan kwaghbo shonoo?—Aer. 3:19.

5. Ka akaa a dedoo a nyi ka a due ken tom u mbatamen ka ve er laa?

5 Shighe u mbatamen ve tem a or u nan er isholibo la yô, awashima ve ka i lu u kuren ijir i nan la vough er i vande kuren i sha nahan. (Mat. 18:18) Kwagh ne ka a wase tiônnongo nena? Kwagh ne ka a kura tiônnongo kpishi, sha ci u ka i dugh mbaasorabo mba ve vende u geman ishima la ken tiônnongo kera, sha er vea na mbacivir Yehova mba ve doo un ishima la vea hingir u eren asorabo a ve la ga yô. (1 Kor. 5:6, 7, 11-13; Titu 3:10, 11) Shi kwagh ne una fatyô u wasen orsholibo la nana gema ishima, nahan Yehova una de nan kwaghbo. (Luka 5:32) Mbatamen ka ve er msen sha ci u or u nan gem ishima la, shi ve sôn Yehova ér a wase nan nana hide a ya ijende a na.—Yak. 5:15.

6. Aluer i dugh or ken tiônnongo kera kpa, Yehova una fatyô u den nan a kwaghboo? Ta iwanger.

6 Aluer mbatamen tema a or u nan er isholibo la, kpa nan gema ishima ga di ye? A dugh nan ken tiônnongo kera. Aluer nan per ka ma tindi u gomoti yô, mbatamen vea de nana ya ican sha ikyev i mbautahav. Yehova na mbautahav ian i ôron shin tsahan hanma or u nan per tindi ve yô, aluer nan gema ishima shin nan gema ishima ga kpaa. (Rom. 13:4) Nahan kpa, aluer or la nan va kav isholibo i nan la, nahan nan gema ishima sha mimi shi nan hide hen Yehova yô, una de nan kwaghbo. (Luka 15:17-24) Aluer nan er ka isholibo i vesen je kpa, Yehova una de nan.—2 Kron. 33:9, 12, 13; 1 Tim. 1:15.

7. Aluer or er se kwagh u vihin yô, se fatyô u den nan kwaghbo nena?

7 Doo se kpishi er se fe ser ka se i gbe u se ôr Yehova ser a de or kwaghbo ga, kpa ka a de or kwaghbo er a nenge i doo un la yô! Shi kwagh ugen kpa ngu u i gbe u se ôr Yehova ser a er ga yô. Ka nyi kwagha? Ashighe agen or a er se kwagh u vihin shin kwaghbo u vesen je kpa, nana va zamber ér se de nan kwaghbo. Kpa ashighe agen yô, alaghga nana zamber se ga. Shighe u kwagh a lu nahan kpa, se fatyô u den or la kwaghbo shi nôngon sha afatyô wase cii wan kwagh shima a nan ga, shin vihin ishima a nan kpaa ga. Jighilii yô, saa se nôngo kwagh kpoghuloo shighe a kar ve se fatyô u den or la a kwaghbo ye, hemban je yô aluer kwagh u nan er se la vihi se kpishi yô. Iyoukura i ken zwa Buter i Setemba 15, 1994 kaa ér: “Aluer or er u kwagh u vihin man u de nan kpa, ngula tese ér u lumun a lumun a kwagh u nan er u la ga. Orkristu u nan de or kwaghbo yô, ka nan na jighjigh ér Yehova una hemba ôron ijir la sha gbenda u vough. Un ka Orjir u perapera u hemban sha won cii. Nahan una ôr ijir sha mimi sha shighe u vough.” Er nan ve Yehova a kaa a vese ér se deen ior kwaghbo shi se na jighjigh ser una ôr ijir yase sha mimi?

ER I HII VE YEHOVA A KAA ÉR SE DEEN IOR KWAGHBO YÔ

8. Ka sea deen mbagenev kwaghbo yô, i tese ér mhôônom ma Yehova a zungwen se la doo se sha ci u nyi?

8 Ka sea de or kwaghbo yô, i tese ér mhôônom ma Yehova a zungwen se la doo se. Yesu yange ôr injakwagh igen; ken injakwagh la, Yesu tôô Yehova kar sha orvesen u de kpan na a injô i vesen i fatyô u kimbin ga yô. Nahan kpa, kpan u i de un kwaghbo ne kera zungwe kpan ugen u lu un a an-nyar u cuku la ga. (Mat. 18:23-35) Lu nyi Yesu lu tesen se? Aluer mimi je mhôônom ma Yehova a zungwen se kpishi la doo se yô, kwagh la una na se kpa se zungwen mbagenev mhôônom. (Ps. 103:9) Iyoukura yange i pase kwagh ne wang anyom kar hegen imôngo, ér: “Aluer se de mbagenev kwaghbo kwa imôngo nan nan kpa, a kuma sha kwaghbo u Aôndo a den wuee kua mhôônom ma a zungwen se sha ci u nagh ku Kristu la ga.”

9. Ka unô Yehova a zungwen ve mhôônomo? (Mateu 6:14, 15)

9 Ka sea deen mbagenev kwaghbo yô, se kpa Yehova a de se kwaghbo. Mba ve zungwen ior mhôônom la, ve kpa Yehova ka zungwe ve mhôônom. (Mat. 5:7; Yak. 2:13) Yesu yange pase kwagh la wang zum u lu tesen mbahenen nav er vea eren msen la. (Ôr Mateu 6:14, 15.) Tsuaa je, kwaghôron u Yehova a a wanakiriki na Yobu tese nahan. Yange ishima vihi orjighjigh Yobu kpishi sha akaa a sôônyol a a azende a na a atar la ôr a na la. Ve yô lu Elifasa man Bildadi kua Sofar. Kpa Yehova kaa a Yobu ér a er msen sha ci ve. Yobu eren nahan yô, Yehova ver un doo doo.—Yobu 42:8-10.

10. Aluer se wa kwagh ishima a or gbem yô, se mba wuan iyol yase nena? (Mbaefese 4:31, 32)

10 Ka sea wa kwagh ishima a or yô, se wuan iyol yase. Ka wea wa kwagh ishima a or yô, u tôô ikyav ken ishima kpishi. Nahan Yehova soo ér se shir ikyav mbira sha er se mem yô. (Ôr Mbaefese 4:31, 32.) Bibilo wa se kwagh ér se “de ishima i nyoon, [se] de iyugh.” (Ps. 37:8) Aluer se dondo kwaghwan la yô, a wase se. Aluer se wa kwagh ishima a or yô, kwagh la una na se gba angev shi se kera hen kwagh sha inja ga. (Anz. 14:30) Aluer se wa kwagh ishima a or gbem je kpa, nan yô nana tôô ikyav mbira ken ishima i nan ga. Ka di vough er or er se kwagh u vihin yô maa se za ma icigh ki wuan or nahan; a lu se se kpe ye, a lu or u nan er se kwagh u vihin la ga. Kpa aluer se mba den mbagenev kwaghbo yô, ka di vough er se mba nan iyol yase iyua nahan. (Anz. 11:17) Kwagh la ka a na se zua a mmem man ishimasurun, nahan se zua a agee a zan hemen u civir Yehova.

11. Bibilo ôr kwagh u iyev i ôron ér nyi? (Mbaroma 12:19-21)

11 Ka Yehova i gbe u una ôron iyev ye, ka se iyol yase ga. Yehova na se ian i oron iyev ga. Nahan aluer or er se kwagh u vihin kpa, se mba a ian tsahan nan ga. (Ôr Mbaroma 12:19-21.) Er mhen wase man mnenge wase a yen yô, se fatyô u ôron ijir sha inja vough er Aôndo nahan ga. (Heb. 4:13) Ashighe agen yô, mlu u ken ishima ka a nzughul a vese, nahan kwagh la a na i taver se u fan kwagh u vough u se er yô. Yehova yange kaa a Yakobu ér a nger ér: “Ka ishimanyoon i or i ne or eren kwagh u vough sha ishigh ki Aôndo ga.” (Yak. 1:20) Se fatyô u nan jighjigh ser Yehova una er kwagh u vough, nahan una ôr ijir sha mimi keng keng.

De u vihin ishima shi wan kwagh ishima a or u nan er kwagh u vihin we la. De Yehova a ôr ijiir la. Na jighjigh wer una sôr hanma kwagh u isholibo i ve a mi cii (Nenge ikyumhiange i sha 12)

12. Ka nyi se er ve a tese ér se na jighjigh ser Yehova una orjir sha mimi?

12 Ka sea deen ior kwaghbo yô, i tese ér se na jighjigh ser Yehova ôron ijir sha mimi. Ka sea na jighjigh ser Yehova una kure akaa a i er a vese shami ga la cii sha mimi yô, kwagh la a tese ér se na jighjigh ser una va bee a hanma kwaghbo u isholibo i ve a mi cii. Ken tar uhe u Aôndo a tende zwa a mi la, akaa a vihin a a eren se hegen la cii “a kera umbur a ga, man shi aa kera va or ken ishima kpaa ga.” (Yes. 65:17) Kpa sha mimi yô, aluer or er se kwagh u vihin kpishi je ishima ngi vihin se shi se wa kwagh ishima a nan nahan, se fatyô u den ishimavihin la shi dughun kwagh la ken ishima yase keraa? Een. Nenge ase er mbagenev ve er kwagh ne yô.

ALUER SE MBA DEN MBAGENEV KWAGHBO YÔ, SE ZUA A IVEREN

13-14. Kwagh u Tony man José la tese u nyi sha kwagh u den or kwaghbo?

13 Anmgbianev asev mba nomso man mbakasev kpishi yange ve de mbagenev mba ve er akaa a vihin ve kpishi yô kwaghbo. Ka averen a nyi nahan ve zua a mi sha ieren ve i den ior kwaghbo laa?

14 Orgen ken tar u Philippines iti na ér Tony. * Shighe u lu a hingir Orshiada u Yehova ga la, i wua anmgbian na u vesen. Nahan i va kaa a na ér ka orgen u i yer un ér José yô, a wua anmgbian na la ye. Shighe la Tony lu or u ngôôr nongon num ga yô. Yange wa tswam kpishi, nahan soo u oron iyev. Yange i kôr José i za wuhe ken purusu ér a er ifer. Mba va dughun un ken purusu kera yô, Tony sue er una ker José zan zan, ape un za zough a na cii una wua un. Kwagh ne tseegh na Tony za yam gbuuka. Kpa gema hii u henen Bibilo vea mbashiada mba Yehova cii va mase zuan a José ye. A kaa ér, “Ken Bibilo yam i henen la, m va kav er i gbe u me de uma u m lu eren la yô, kua ishimanyoon yam la kpaa.” Shighe karen yô, Tony va er batisema, shi va hingir ortamen ken tiônnongo. Hen ase er yange una va ungwa ér José er batisema hingir Orshiada u Yehova ve, a kpiligh un iyol yô! Yange Tony va zuan a José yô, ve kuve ayol, maa a kaa a José ér un den un kwaghbo. Tony kaa ér yange un den José a kwaghbo yô, saan un Tony iyol je gande. Sha kpôô yô, er Tony kegh iyol u den José kwaghbo yô, Yehova ver un doo doo.

Ikyav i Peter vea kwase na Sue la tese ér aluer ishima ngi vihin se a or shi se wa kwagh ishima a nan kpa, se fatyô u den ishimavihin la shi dughun kwagh la ken ishima yase kera (Nenge ikyumhiange i sha 15-16)

15-16. U hen nyi hen Peter vea kwase na Sue sha kwagh u den mbagenev kwaghbo laa?

15 Orgen iti na ér Peter, ken inyom i 1985 la, un vea kwase na Sue ve nyôr mkombo ken Iyou i Tartor. Ica i gbe ga yô, bom bughur. Lu orgen yer va ver bom la ken Iyou i Tartor ye! Sue yange vihi iyol kpishi, je yô kera nengen ga shi ungwan ga. Shi kera ungwan ihuma kwagh kpaa ga. * Peter vea Sue yange ve shi pinen ér, ‘Ka nyi or jim yange nan er imba iferkwagh ngin nahana?’ Anyom nga karen imôngo yô, i va kôr or shon, lu or u civir Yehova ga. I ôr un ijir, gba u a wuhe un una tsa ken purusu gbem ku na. Mba pinen Peter vea Sue ér a fa, aluer ve de or ne kwaghbo na yô, ve kaa ér: “Yehova tese se ér aluer se wa kwagh ishima a or shi ishima ngi vihin se a nan yô, kwagh la una fatyô u nan se angev, shi ishima ia mem se shimi ga, shi se hen kwagh sha inja ga. Nahan yange kwagh ne eren se yô, sha hiihii la je se er msen hen Yehova ser a wase se sha er ishima ia de u vihin se shi se dugh kwagh la ken ishima yase kera, se mem a uma wase yô.”

16 Ka ve zange u den or la kwaghbo? Ka ve zange ga cii. Shi ve kaa ér: “Ashighe agen ke sea ya ican a zayol ne a nyôr se iyol yô, ishima i vihi se kpen kpen. Kpa ka se hen sha kwagh shon gbem ga, nahan ishimavihin yase la kpa i bee fese. Jighilii yô, se fatyô u kaan a ishima i gbar gbar ser, aluer or u yange ver bom la va hingir anmgbian wase yô, se ngohol un sar sar. Kwagh ne tese se ér mimi je ka wea dondon akaawan a Bibilo yô, u zua a mmem. Sha ci u akaawan a Bibilo ka a pase u u kera lu uikyangen ga sha igbenda kpishi je i hemba er u hen la! Shi er se fe ser ica ia gba tsô Yehova una sôr akaa a vihin a a er se ne cii yô, kwagh la sur se ishima.”

17. U hen nyi hen Myra sha kwagh u den mbagenev a kwaghbo laa?

17 Kwase ugen iti na ér Myra, yange vôso nom shi mar ônov mba nomso uhar cii hen mimi u Bibilo ye. Nom na yange lumun u henen Bibilo ga. Shighe karen yô, or shon er idya maa undu tsombor na. Myra kaa ér: “Er nomom undum vea mbayev asev mba ve lu uhar mbara yô, hingir mo ken ishima er ior kpishi or ve ka nana undu ve ve i lu ve ken ishima la nahan; yange kundam iyol shi m na jighjigh ga, m zungwe shi m vaa afanyô, ishima lu nan mo ibo shi kwagh shon vihim je gande.” Er yange ve pav ivaa nahan kpa, ishima lu vihin Myra her, sha ci u nenge ér nom na tee un. Myra shi kaa ér: “Yange vanger yuhwam, m ya ican a ikyav ken ishima iwer imôngo. Shi m nenge kwagh shon na yô, m kera lu fantyô u lun vea Yehova kua mbagenev kôôsôô ga.” Hegen ne, Myra ka a ôron ér un de u vihin ishima sha ikyaa i nom na u tse la, shi un soo ér kwaghbo môm tsô kpa a er or shon ga. Ngu a ishimaverenkeghen ér or shon una va kporom hen Yehova. Myra hemba veren ishima sha kwagh u ken hemen. Shin er Myra lu nengen sha uôn tswen nahan kpa, yese ônov nav mba uhar mbara zan zan hegen mba civir Yehova. Nyian ne, saan Myra iyol kpishi er un vea ônov nav kua icombor ve cii ve lu civir Yehova imôngo yô.

YEHOVA KA ORJIR U A FE AKAA CII YÔ

18. Se fatyô u nan jighjigh ser Yehova u a lu Orjir u Hemban Cii la una er nyi?

18 Pever se iyol kpishi er se fe ser ka se i gbe u se tese er a ôr or ijir ga yô! Er Yehova a lu Orjir u Hemban Cii yô, ka un a nengen sha tom u vesen ne ye. (Rom. 14:10-12) Se fatyô u nan Yehova jighjigh tôôn ave sha ser hanma shighe yô, una ôr ijir sha atindi a na a vough, a a tese mkposo u kwagh u dedoo man u bo la vough. (Gen. 18:25; 1 Utor 8:32) Una er kwagh sha ifer myange ga!

19. Er Yehova a lu Orjir u a fe akaa cii yô, ka nyi ia er sha ijirôron na laa?

19 Akaa a vihin a a lu eren se nyian sha ci u myen u uumace kua isholibo la cii, se mba veren ashe a shighe u Yehova una kar a a kera la. Shighe la, iangev mbi se lu a mi hegen ne cii mbia bee elegh elegh, shi mayange akaa a vihin aa kera lu se ken ishima ga. (Ps. 72:12-14; Mpa. 21:3, 4) Shi mayange aa kera va or ken ishima ga. Er se lu keghen shighe u doon tsung la ne, se wuese kpishi er Yehova a ne se agee a se fatyô u den mbagenev kwaghbo, er un kpa a den nahan yô.

ICAM 18 Wuese Nagh Ku Yesu Kura

^ Yehova kegh iyol u den mba ve er asorabo kpa ve gem ishima la kwaghbo. Er se lu Mbakristu yô, gba u se dondo ikyav i Yehova la sha u den mbagenev kwaghbo shighe u ve er se kwagh u vihin yô. Ken ngeren ne, se lu timen sha asorabo a se ayol a ase se fatyô u den mbagenev a mi, man asorabo a i gbe u se za ôr mbatamen kwagh sha mi yô. Shi se time sha ityôkyaa i Yehova a soo ér se deen mbagenev kwaghbo la, man averen a se zua a mi yô.

^ Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Questions From Readers” la, ken Iyoukura i ken zwa buter i Aipor 15, 1996.

^ I yila mbagenev ken ngeren ne sha ati a ve kpôô kpôô ga.

^ Nenge Awake! u Janawari 8, 1992, peeji 9-13. Shi nenge vidio i sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova i i lu a itinekwagh ér Peter and Sue Schulz: A Trauma Can Be Overcome la.