Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 27

„Nadin tut ko Jehova“

„Nadin tut ko Jehova“

Nadin tut ko Jehova, ov hrabro hem silno (PS. 27:14)

GILI 128 Te ova istrajna

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1. a) Savi nadež dengja amen o Jehova? b) So značinela te nadina amen ko Jehova? (Dikh ko objasnime lafija.)

 O JEHOVA dengja jekh but šuži nadež sa okolenge so mangena le. Panda hari ka cidel o nasvalipe, o muke hem o meribe (Otk. 21:3, 4). Ov ka pomožinel e krotka manušenge kola so nadinena pe ki leste te keren i phuv raj (Ps. 37:9-11). Hem isto agjaar, sekole jekhe amendar ka ovel le prilika te ovel popaše e Jehovaja, nešto ko so ka uživina panda poviše nego avdive. Akaja tani but šuži nadež. Ama soske šaj te verujna kaj e Devleskere vetuvanja ka ispolninen pe? O Jehova sekogaš ačhola ko plo lafi. Adaleske isi amen šukar pričina te nadina amen ko Jehova * (Ps. 27:14). Sikavaja kaj nadinaja amen ko Jehova agjaar so siem strpliva hem bahtale džikote adžikeraja te ispolninel ple vetuvanja (Isa. 55:10, 11).

2. So kergja više o Jehova?

2 O Jehova više dokažingja kaj ispolninela adava so vetinela. Razmislin bašo akava but šužo vetuvanje. Ko lil Otkrovenie, o Jehova vetingja kaj ko amaro vreme ka khedel narodo tari sekoja nacija, pleme hem čhib te šaj te obožavinen le ko jekhipe. Avdive akaja posebno grupa manuša tani pendžardi sar „baro mnoštvo“ (Otk. 7:9, 10). Iako ki akaja grupa isi murša, džuvlja hem čhave taro celo sveto, sepak ola tane sar jekh familija koja so živinela ko mir (Ps. 133:1; Jovan 10:16). Ola isto agjaar tane revna propovednikija. Sekogaš tane spremna te keren lafi sekasaja baši pumari nadež (Mat. 28:19, 20; Otk. 14:6, 7; 22:17). Ako tu da sian delo taro baro mnoštvo, sigurno i nadež kaj ka avel pošukar vreme tuke tani but skapoceno.

3. Koja tani e Satanaskiri cel?

3 O Satana mangela te našave tli nadež. Leskiri cel tani te čhivel tut te verujne kaj o Jehova na grižinela pe tuke hem kaj ov nane te ispolninel ple vetuvanja. Ako o Satana uspejnela ko adava te našava amari nadež tegani ka našava amari hrabrost hem šaj čak te čhinava te služina e Jehovaske. Sar so ka dikha, ov kergja sa te šaj o Jov te našavel pli nadež hem te čhinavel te služinel e Jehovaske.

4. So ka dikha ki akaja statija? (Jov 1:9-12).

4 Ki akaja statija ka dikha save taktike koristingja o Satana keda manglja te čhivel e Jove te na ovel više verno e Jehovaske. (Čitin Jov 1:9-12.) Isto agjaar ka dikha so šaj te sikljova taro e Joveskoro primer hem soske na valjani te bistra kaj o Devel mangela amen hem kaj ov ka ispolninel ple vetuvanja.

O SATANA MANGLJA O JOV TE NAŠAVEL PLI NADEŽ

5-6. So slučingja pe e Joveske bašo kratko periodi?

5 E Jove sine le but šužo životo. Ov sine but paše e Jehovaja, sine le bari familija koja so sine but bahtali hem sine barvalo (Jov 1:1-5). Ama bašo samo jekh dive ov našavgja skoro sa. Prvo našavgja plo barvalipe (Jov 1:13-17). Palo adava sa leskere čhave mule. Šaj li samo te zamisline savi bari tragedija sine adaja. Keda jekh čhavo merela, adaja tani but bari dukh e roditelenge. A kamoli te meren 10 čhave taro roditelija, sar so sine adava slučaj e Jovea hem leskere romnjaja. Sigurno sine but phage tari dukh. Adaleske ni hari na iznenadinela amen adava so o Jov pharavgja ple šeja tari žal hem pelo tele ki phuv (Jov 1:18-20).

6 Palo adava, o Satana čhivgja e Joveske jekh pharo nasvalipa hem ponižingja le anglo javera (Jov 2:6-8; 7:5). Angleder adava, o manuša but poštujnena sine e Jove, avena sine ki leste te roden lestar sovet (Jov 31:18). Ama akana izbeginena le sine. Ov sine otfrlimo taro ple phralja, taro ple paše amala, pa čak taro ple sluge (Jov 19:13, 14, 16).

But phralja hem phenja avdive doživingje slična tragedie sar o Jov (Dikh ko pasus 7) *

7. a) Kastar mislingja o Jov kaj avena o nevolje, hem so na manglja te kerel? b) Sar soj sikavdo ki slika, sar šaj jekh verno sluga te doživinel slično nevolja?

7 O Satana manglja o Jov te mislinel kaj doživinela adala nevolje adaleske so o Devel holjangja leske. Na primer, o Satana koristingja jekh silno balval te šaj te rušinel o kher kote so e Joveskere deš čhave khedingje pe te han zaedno maro (Jov 1:18, 19). Ov isto agjaar mukhlja jag taro nebo, kolaja so uništingja na samo e Joveskere životnen nego hem e slugen so arakhena sine adale životnen (Jov 1:16). O Jov mislingja peske kaj o Jehova mukhlja i balval hem i jag, soske avena sine taro nebo hem adaleske mislingja kaj o Jehova leske holjamo. Ama čak tegani o Jov na manglja te del arman ple nebesno Dade. Ov sine svesno kaj o Jehova beršencar dela le sine šukar bukja. Hem adaleske mislingja kaj ako tano spremno te prifatinel o šukar bukja, valjani isto agjaar te ovel spremno te prifatinel o lošna da. Adaleske phengja: „Neka ovel ponadari da falimo e Jehovaskoro anav“ (Jov 1:20, 21; 2:10). Iako o Jov našavgja plo barvalipe, ple čhaven hem plo sastipe, ov ponadari da ačhilo verno e Jehovaske. Ama o Satana na završingja lea.

8. So javer kergja o Satana e Joveske?

8 Jekh javer taktika so koristingja o Satana tani adaja so bičhalgja ko Jov trin hovavne amala te šaj te čhiven le te mislinel kaj ov na vredinela. Akala manuša vakergje kaj ov doživinela nevolje adaleske so kergja but lošna bukja (Jov 22:5-9). Ola isto agjaar mangle te ubedinen le kaj bizi razlika kobor šukar bukja kergja, e Devleske nane važno sa adava so kerela (Jov 4:18; 22:2, 3; 25:4). Ustvari, ola mangle o Jov te sumninel pe dali o Devel čače mangela le, dali grižinela pe leske hem dali vredinela te služinel leske. Lengere lafija šaj sine te čhiven e Jove te mislinel kaj leske nane više nadež.

9. So pomožingja e Joveske te ovel hrabro hem silno?

9 Zamislin tuke sar o Jov bešela tele ko pravo hem isi le bare dukha (Jov 2:8). Leskere amala celo vreme vakerena leske kaj nane šukar manuš hem kaj bilo so te kerel ništo na vredinela. Leskere nevolje sine leske sar baro tovar ko pikje, a i duša leskiri andral dukhala le sine bašo leskere čhave so mule. Ko početok, ov čutinela sine (Jov 2:13—3:1). Šaj adala hovavne amala mislingje peske kaj adaleske so čutinela ka cidel pe taro Jehova. Ako mislingje agjaar, but hovavgje pe. Ama ko jekh momenti o Jov vazdingja plo šero, dikhlja len ko jakhja hem vakergja lenge: „Sa džikote na merava, nane te otkažinav man tari mli besprekornost“ (Jov 27:5). So pomožingja leske te ovel hrabro hem silno iako but mučinela pe sine? Čak keda sine but obeshrabrimo, ov nikogaš na čhinavgja te nadinel pe kaj leskoro manglo Devel jekh dive ka anel krajo leskere mukenge. Ov džanlja kaj čak te merel, o Jehova ka voskresninel le (Jov 14:13-15).

SAR ŠAJ TE OVA SAR O JOV?

10. So sikljovaja taro izveštaj bašo Jov?

10 O izveštaj bašo Jov sikavela amen kaj o Satana našti te čhivel amen silaja te cida amen taro Jehova hem kaj o Jehova tano svesno bašo sa so slučinela pe amenge. Leskoro iskustvo isto agjaar pomožinela amenge pošukar te haljova soske doživinaja nesave nevolje. Te dikha nesave konkretna pouke so šaj te sikljova len taro Jov.

11. Ako ponadari da isi amen doverba ko Jehova, ko so šaj te ova uverime? (Jakov 4:7).

11 O Jov dokažingja kaj ako ponadari da isi amen doverba ko Jehova amen šaj te izdržina bilo savi nevolja hem uspešno te protivina amen e Satanaske. Hem tegani i Biblija uverinela amen kaj o Satana ka našel amendar. (Čitin Jakov 4:7.)

12. Sar i nadež ko voskresenie kergja pozoralo e Jove?

12 Valjani te ova cvrsto uverime ki nadež bašo voskresenie. Sar so sine spomnimo ki angluni statija, o Satana but puti koristinela i dar taro meribe te šaj te na ova više verna e Jehovaske. Bašo Jov o Satana vakergja kaj ov ka kerel sa, čak ka čhinavel te služinel e Jehovaske, samo te šaj te spasinel plo životo. Ama e Satana na sine le pravo. O Jov ačhilo verno e Jehovaske, čak ko najphare momentija keda mislingja kaj ka merel. Adava so sine uverimo ko e Jehovaskoro šukaripe hem leskiri silno nadež kaj o Jehova ko krajo ka čhinavel leskere muke, but pomožingja leske te istrajnel. O Jov sine uverimo kaj ako o Jehova na pomožinela le džikote tano dživdo, tegani ov ka voskresninel le ki idnina. I nadež ko voskresenie sine realno e Joveske. Ako amenge da i nadež tani realno, tegani ka ačhova verna e Jehovaske čak keda amaro životo ka ovel ki opasnost.

13. Soske valjani šukar te džana kola taktike koristingja o Satana e Joveske?

13 Valjani šukar te džana kola taktike koristingja o Satana bašo Jov soske ov koristinela slična taktike amenge da avdive. Primetin so vakergja o Satana: „O manuš [na samo o Jov] ka del sa so isi le bašo plo životo“ (Jov 2:4, 5). Ov ustvari manglja te vakerel kaj na mangaja čače e Jehova hem kaj ka cida amen lestar ako amaro životo tano ki opasnost. O Satana isto agjaar vakerela kaj o Devel na mangela amen hem kaj na primetinela adava so keraja baši leste. Adaleske so džanaja leskere taktike amen nane te verujna ko akala hovajba.

14. Keda siem ki nevolja, so šaj te otkrina baši amende? Vaker primer.

14 Ko nevolje valjani te dikha sar prilika te sikljova nešto baši amende. O nevolje so doživingja o Jov pomožingje leske te otkrinel nesave slabostija ki peste hem te kerel buti ki lende. Na primer, ov halilo kaj valjani te ovel poponizno (Jov 42:3). Amen da šaj te sikljova but baši amende keda nakhaja tari nesavi nevolja. O Nikolaj *, jekh phral kova so sine čhivdo ko zatvor iako sine le pharo nasvalipe, vakerela: „O zatvor tano sar jekh rentgen aparati kova so sikavela save osobine čače isi jekhe hristijane“. Keda ka otkrina nesave slabostija ki amende, valjani te kera buti ki lende.

15. Kaste valjani te šuna hem soske?

15 Valjani te šuna e Jehova, a na amare dušmanen. O Jov šukar šungja e Jehova keda kergja lea lafi. Keda o Jehova objasningja leske nesave bukja, javere lafencar vakergja leske: Dali dikhea mli sila preku o stvorime bukja? Džanava sa so slučingja pe tuke. Mislinea li kaj našti te grižinav man tuke? O Jov sikavgja kaj ceninela e Jehovaskoro šukaripe hem ponizno odgovoringja: „Dži akana šungjum baši tute, ama akana dikhava tut me jakhencar“ (Jov 42:5). Keda vakergja akala lafija o Jov panda bešela sine tele ko pravo, leskoro celo telo sine učhardo ranencar hem panda žalinela sine bašo adava so mule leskere čhave. Ama čak tegani sikavgja leske o Jehova kaj mangela le hem uveringja le kaj dikhela šukar ki leste (Jov 42:7, 8).

16. Sprema Isaija 49:15, 16, so na valjani te bistra keda isi amen nevolje?

16 Avdive da o manuša šaj vredžinena amen hem ponašinena pe amencar lošno. Ola šaj probinena te kaljaren amaro anav ili amare organizacijakoro hem vakerena „razna lošna hovavne bukja“ protiv amende (Mat. 5:11). Taro izveštaj bašo Jov dikhaja kaj e Jehova isi le doverba ki amende kaj ka ačhova leske verna keda isi amen nevolje. O Jehova mangela amen hem ov nikogaš nane te mukhel okolen so nadinena pe ki leste. (Čitin Isaija 49:15, 16.) Ma šun o hovavne bukja so vakerena len e Devleskere dušmanja! O Džejms, jekh phral taro Khoranipe kaskiri so familija doživingja bare nevolje vakerela: „Halilem kaj ako šunaja o hovajba bašo e Devleskoro narodo adava ka obeshrabrinel amen. Adaleske koncentriringjem amen ki amari nadež bašo Carstvo hem ačhilem aktivna ki služba. A adava kergja te ačhova bahtale“. Isto sar o Jov amen šunaja e Jehova. Amare dušmanengere hovajba našti te keren te našava amari nadež.

TLI NADEŽ KA POMOŽINEL TUT TE ISTRAJNE

O Jov sine nagradimo baši pli vernost. Ov hem leskiri romni živingje but berša hem sine bahtale (Dikh ko pasus 17) *

17. So sikljovea taro primer e verna muršengoro hem džuvlengoro soj spomnime ko Evreite 11 poglavje?

17 O Jov tano jekh taro but sluge e Jehovaskere so ačhile hrabra hem silna džikote sine len bare nevolje. Baši lende o apostol Pavle ko plo pismo dži ko Evreija vakergja kaj tane „jekh baro oblako taro svedokija“ (Evr. 12:1). Iako sine len bare nevolje, ola celo plo životo ačhile verna e Jehovaske (Evr. 11:36-40). Dali vredingja adava so istrajngje hem but trudingje pe? Oja, sigurno! Iako na dikhle sar ispolninena pe sa e Devleskere vetuvanja, ola nikogaš na čhinavgje te nadinen pe ko Jehova. Hem adaleske so sine sigurna kaj o Jehova tano zadovolno lendar, ola sine uverime kaj ka dikhen sar ispolninena pe o vetuvanja (Evr. 11:4, 5). Lengoro primer pomožinela amenge ponadari da te nadina amen ko Jehova.

18. So sian odlučno te kere? (Evreite 11:6).

18 Avdive živinaja ko sveto kova so ovela sa pološno (2. Tim. 3:13). O Satana na čhinavgja te iskušinel e Devleskere narodo. Bizi razlika save pharipa adžikerena amen, te ova odlučna te da amaro najšukar ki služba bašo Jehova adaleske so „nadinaja amen ko Devel soj dživdo“ (1. Tim. 4:10). Ma bistre kaj i nagrada koja so o Devel dengja e Joveske sikavela kaj „o Jehova tano pherdo sočuvstvo hem milost“ (Jak. 5:11). Te ačhova verna e Jehovaske, uverime kaj ov nagradinela „okolen so rodena le revno“. (Čitin Evreite 11:6.)

GILI 150 O Jehova tano amaro Spasiteli

^ Keda razmislinaja baši nekaste so doživingja bare nevolje, šaj avela amenge o Jov ki godi. So šaj te sikljova taro adava verno manuš? Ka dikha kaj o Satana našti silaja te čhivel amen te mukha e Jehova. Isto agjaar ka dikha kaj o Jehova džanela sa so slučinela pe amenge. Hem isto sar so o Jehova čhinavgja e Joveskere nevolje, ov jekh dive amare da nevolje ka čhinavel len. Ako amare postapkencar sikavaja kaj siem celosno uverime ko akala bukja, tegani amen siem maškar okola so čače nadinena pe ko Jehova.

^ OBJASNIME LAFIJA: Ko hebrejski o lafi „nadež“ značinela edvaj te adžikere nešto. Isto agjaar šaj te značinel te verujne nekaske ili te ovel tut doverba ki leste (Ps. 25:2, 3; 62:5).

^ Nesave anava tane menime.

^ OBJASNIMI SLIKA: O Jov hem leskiri romni doživingje bari tragedija keda lengere čhave mule.

^ OBJASNIMI SLIKA: O Jov istrajngja dži ko krajo taro ple nevolje. Ov hem leskiri romni dikhena sar o Jehova nagradingja len hem lengere familien.