Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Kala ho linyengifwa ‘kOmhango yonghenda’

Kala ho linyengifwa ‘kOmhango yonghenda’

LISA okwa ti: “Olukeno olo nda ulikilwa kovamwatate novamwameme olo la li la kuma nge unene.” * Osho osho sha li she mu nanena tete koshili. Osho osha faafana yo naAnne, oo a popya a ti: “Pehovelo, onda nanenwa koshili omolwolukeno olo nda ulikilwa kEendombwedi, ponhele yaasho da li tadi hongo.” Ovamwameme aveshe ovo paife otava hafele okukonakona Ombiibeli nokudilonga kuyo, ashike olukeno olo le va kuma unene.

Ongahelipi hatu dulu okuulikila ovo ve tu dingilila olukeno olo tali kumu omitima davo? Natu ka taleni nghee hatu dulu oku shi ninga meenghedi dopavali: okupitila meendjovo nomeenghatu detu. Opo nee ohatu ka kundafana kutya oolyelye tu na okuulikila olukeno.

“OMHANGO YONGHENDA” NAI WILIKE EENDJOVO DOYE

Omukulukadi muwa, oo a popiwa mOmayeletumbulo etukulwa 31, okwa li alushe ha wilikwa ‘komhango yonghenda,’ ngeenge ta popi. (Omayel. 31:26, NW) Eendjovo daye oda li da nwefwa mo ‘komhango,’ naasho ohashi mu kwafele a pangele omutono wewi neendjovo daye. Eendjovo dovashamane nado odi na okuwilikwa ‘komhango yonghenda.’ Ovadali vahapu ove shii kutya ngeenge ova popi nounona vavo tava hanyauka, ohashi yahameke ounona noitava ka pwilikina kwaasho tava popi. Onghee hano, ngeenge ovadali ova popi nonghenda, otashi ka kala shipu kounona okupwilikina nokudulika kuvo.

Kutya nee otu li ovadali, ile hasho, ongahelipi hatu dulu okulihonga nghee tu na okupopya nolukeno? Oshitukulwa shotete shOmayeletumbulo 31:26, osha ti: “Okanya kaye te ka makulile eendjovo dounongo.” Osho osha kwatela mo okuhoolola noukeka eendjovo detu nokulongifa omutono muwa. Ohatu ka mona ouwa ngeenge otwe lipula kutya, ‘Osho ndi li pokupopya mbela otashi ka udifa nai vamwe, ile otashi xumifa komesho ombili?’ (Omayel. 15:1) Oshiwa okudiladila ngaho, ofimbo inatu popya.

Eyeletumbulo limwe ola ti: “Omunhu ta tu neendjovo ngaashi eongamukonda.” (Omayel. 12:18) Ngeenge otwa diladila nghee eendjovo detu nosho yo omutono tai dulu okukuma vamwe, otashi ke tu kwafela tu pangele osho hatu popi. Ngeenge eendjovo detu oda nwefwa mo ‘komhango yonghenda,’ itatu ka longifa eendjovo dikukutu, ile tu popye monghedi ii. (Ef. 4:31, 32) Eendjovo detu donghenda nomutono wetu muwa otai ka pingena po omadiladilo mai neendjovo dii. Jehova okwa tula po oshihopaenenwa shiwa shi na sha naasho, eshi a li ta hekeleke omupiya waye Elia, oo a li a tila. Omweengeli oo a li a tumwa kuJehova okwa popya “nondaka yonghenda noi li pedu.” (1 Eeh. 19:12, NW) Kakele kaasho, okukala omunanghenda osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okupopya nonghenda. Otwa pumbwa yo okuulikila vamwe onghenda okupitila moilonga. Ngahelipi mbela?

EENGHATU DONGHENDA OHADI TU VAMWE OMUKUMO

Ngeenge hatu popi nokukatuka nonghenda, kungaho ohatu hopaenene Jehova. (Ef. 4:32; 5:1, 2) Lisa, oo a popiwa pehovelo, okwa popya shi na nonghenda oyo ya li ya ulikwa kEendombwedi. Okwa ti: “Eshi oukwaneumbo wetu wa li wa fininikwa u tembuke ombaadilila, ovalihomboli vavali vomeongalo lopopepi ova li va tula mo efudo koilonga, opo ve tu kwafele nokupakela. Pefimbo opo kanda li nokuli handi konakona Ombiibeli.” Eenghatu da tya ngaho donghenda oda li de linyengifa Lisa a konakone oshili moule.

Anne, oo a popiwa pehovelo, naye okwa li a pandula shi na sha nolukeno olo a li a ulikilwa kEendombwedi. Okwa popya a ti: “Okutala ashike kunghee ounyuni u li, osha ningifa nge ndi kale nda limbililwa. Onda li handi mono shidjuu okulineekela ovanhu.” Okwa twikila ko a ti: “Eshi nda li nda shakena nEendombwedi, onda li nda limbililwa omalinyengotomheno ado. Onde lipula nda ti, ‘Omolwashike ve na ohokwe mwaame?’ Ashike olukeno lashili olo nda li nda ulikilwa kwaao ha konakona naame Ombiibeli, ola li la ningifa nge ndi mu lineekele.” Osho osha li sha eta oidjemo iwa ilipi? “Lwanima, onda ka hovela okuyandja elitulemo kwaasho handi lihongo.”

Didilika kutya Lisa naAnne ova li va kumwa neenghono keenghatu dopahole nodolukeno, odo va li va ulikilwa koohandimwe meongalo, naasho osha li she va kwafela ve lihonge oshili. Olukeno, olo va li va ulikilwa keongalo, ola li le va kwafela va hovele okulineekela muJehova novapiya vaye.

LIHONGA OKUULIKILA VAMWE OLUKENO LOPAKALUNGA

Vamwe otashi dulika ashike hava popi paushitwe eendjovo donghenda nohave limemesha omolweputuko lavo. Oshiwa eshi ovanhu vamwe hava ulike onghenda omolweputuko, ile omaukwatya avo. Ashike ngeenge ohatu linyengifwa ashike koinima ya tya ngaho, otashi dulika itatu ulike olukeno lopakalunga. — Yelekanifa nOilonga 28:2.

Olukeno lashili lopakalunga oli li oshiimati shomhepo iyapuki yaKalunga. (Gal. 5:22, 23) Onghee opo tu kulike olukeno lashili, otwa pumbwa okweefa omhepo iyapuki yaKalunga i nwefe mo okudiladila neenghatu detu. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu hopaenene Jehova naJesus. Ngaashi Jesus, nafye otu na ohokwe filufilu movanhu vakwetu. Onghee hano, otwa nwefwa mo kohole yokuhola Jehova Kalunga nosho yo ovanhu vakwetu. Olukeno letu otali ka kala oukwatya wa denga mbada, oo tau di komutima nowa hokiwa kuKalunga.

OOLYELYE TU NA OKUULIKILA OLUKENO?

Otashi dulika shi kale shipu okuulikila olukeno ovo navo have tu ulikile olukeno, ile ovo tu shii. (2 Sam. 2:6) Onghedi imwe hatu dulu okuninga ngaho omoku va pandula. (Kol. 3:15) Ndele ongahelipi ngeenge otu udite kutya inatu wana okuulikila umwe olukeno?

Diladila kwaashi: Jehova okwa tula po oshihopaenenwa sha denga mbada mokuulika efilonghenda linene, nEendjovo daye otadi tu hongo oshilihongomwa sha fimana shi na sha nokuulika oukwatya oo. Outumbulilo ‘efilonghenda linene’ owa longifwa oikando ihapu mOmishangwa dopaKriste dOshigreka. Kalunga ohe tu ulikile ngahelipi olukeno?

Diladila shi na sha novanhu omamiliyona ovo Jehova a kala nokuulikila olukeno moku va pa ashishe osho va pumbwa, opo va kale nomwenyo. (Mat. 5:45) Kakele kaasho, nokuli nofimbo ovanhu inava shiiva Jehova, okwe va ulikila nale olukeno. (Ef. 2:4, 5, 8) Pashihopaenenwa, okwe va pa osho sha denga mbada, Omona waye ewifa. Omuyapostoli Paulus okwa shanga kutya Jehova okwa yandja ekuliloyambo “omolwefilonghenda laye linene.” (Ef. 1:7) Shikwao vali, nonande ohatu nyono nokuudifa nai Jehova, ota twikile oku tu wilika noku tu honga. Omalombwelo aye neendjovo daye oda fa “odula yomudimbi.” (Deut. 32:2) Itatu dulu okufutila po filufilu olukeno alishe olo Jehova he tu ulikile. Oushili oyoo kutya okukalamwenyo kwetu okwe likolelela kolukeno laJehova. — Yelekanifa na 1 Petrus 1:13.

Nopehe na omalimbililo, olukeno laJehova ohali nane vamwe noku va twa omukumo. Onghee hano, ponhele yokukala hatu ulikile ashike ovanhu vamwe onghenda, natu hopaenene Jehova mokukala hatu ulikile aveshe onghenda efiku keshe. (1 Tes. 5:15) Ngeenge otwa kala alushe hatu ulike onghenda, ohatu ka kala twa fa omundilo pefimbo loutalala. Ohatu ka kala odjo yehekeleko kovapambele vetu, kovamwatate novamwameme, kovanailonga pamwe nafye, kovanafikola vakwetu nokovashiinda shetu.

Diladila kwaavo tava dulu okumona ouwa meendjovo nomeenghatu doye donghenda moukwaneumbo weni, ile meongalo leni. Otashi dulika pe na umwe meongalo leni, oo a pumbwa ekwafo li na neemhumbwe daye domeumbo, moshikunino, ile moinima yakeshe efiku ngaashi okulanda oipumbiwa. Shikwao vali, ngeenge otwa shakeneke umwe moukalele, oo a pumbwa ekwafo, natu ninge ngaashi hatu dulu tu mu kwafele.

Eshi hatu hopaenene Jehova, eendjovo neenghatu detu na di kale alushe da nwefwa mo ‘komhango yonghenda.’

^ Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.