1. Je ná di be̱ mbaki na nje e, ońola nje pe̱ e?

 MO̱ YE wa ndutu o dube̱ na mambo ma me̱nde̱ tukwa o mbad’a bwam ke̱ wombo nje ye̱se̱ e matombe̱ o wase o nin we̱nge̱ e? Ndolo e titi pe̱ oteten a belongi ba mbia. Bato ba mabata nde be̱ njo na mukubo mo̱ na mo̱. Ye jita la bato ndutu o lakisane̱ ba bena ba be̱n doi. Nde, nika ńe̱se̱ ńangame̱n bola wa mbaki na mambo ma me̱nde̱ tukwa. Ońola nje e? Ońolana bato ba mabola nde na te̱ite̱i ka nje te̱ Bibe̱l e bīse̱no̱ jombwea “mińa misukan.” (2 Tim. 3:1-5) Nu na nu te̱ ńena ńe mbale̱ a memba ná y’edinge̱ ye londa o nin we̱nge̱. Belondisedi ba y’edinge̱ be malee̱ pe̱ nde ná Kristo Yesu a nanea ka Kiṅ’a Janea la Loba. Nde y’edinge̱ ye nde buka te̱ ewo̱ oteten a bedinge̱ jita bena be makwaleye̱ ońola Janea. Di me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lasu ke̱ jombwedi bedinge̱ bepe̱pe̱ bena be londi o min mimbu mi tombi.

2. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e, ońola nje pe̱ e? (Kwalea ońola duta la dipapa laboso.)

² O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea (1) edinge̱ e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ njika ponda Janea di bokisabe̱no̱, (2) bedinge̱ be mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Yesu e janea ka Kiṅ’a Janea la Loba, na (3) bedinge̱ be malee̱ ne̱ni basingedi ba Janea la Loba ba me̱nde̱no̱ bumbisabe̱. Di me̱nde̱ je̱ne̱ ná, ka nje te̱ maduta masadisadi meno̱ ná ma lata o busise̱ duta la mususu, bedinge̱  ba Bibe̱l pe̱ be lati ńai jeno̱ ná di so̱ṅtane̱ ná bwē o njika ponda jeno̱ o mudango ma Yehova.

3. Njika mbaki edinge̱ e maso̱be̱ o Daniel 7:13, 14 e mabolano̱ biso̱ jombwea Kiṅ’a Janea la Loba e?

³ Edinge̱ e maso̱be̱ o kalat’a Daniel 7:13, 14 e mabola biso̱ mbaki ná Yesu Kristo a me̱nde̱ be̱ mudied’a bwam ńa Janea la Loba. Bato ba matumba me̱se̱ ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bolea mo̱. Mwanedi to̱ mō̱ pe̱ a si me̱nde̱ timbane̱ mo̱. Edinge̱ epe̱pe̱ yena e maso̱be̱ o kalat’a Daniel e bīse̱ ná Yesu a me̱nde̱ botea Janea o su la pambo a ponda ni belabe̱ ná midiyo samba. Mo̱ je ná di bia njika ponda Yesu a timbino̱ kiṅe̱ e?

4. Tele̱ye̱ ne̱ni Daniel 4:10-17 e mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ njika mbu Kristo a tano̱ angame̱n timba Kiṅe̱. (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

⁴ Langa Daniel 4:10-17. “Midiyo samba,” nika ńe nde pambo a ponda ńa 2520 mbu. Ni ponda e botedi nde o mbu 607 B.P.A. ponda bato ba Babilon ba sumono̱ kiṅe̱ nisukan o konda janea ńa Yehova o Yerusalem. E bo̱i pe̱ nde o mbu 1914 P.A. ponda Yehova a te̱se̱no̱ Yesu, “nu nu be̱n doi” ka Kiṅ’a Janea la Loba. *—Hes. 21:25-27.

5. Njika tombwane̱ diwo̱ eding’a midiyo samba e mawaneano̱ biso̱ e?

⁵ Njika tombwane̱ y’edinge̱ weno̱ ná e wanea biso̱ e? Di so̱ṅtane̱ te̱ eding’a “midiyo samba,” nik’e mabola biso̱ mbaki ná Yehova a malondise̱ makaki mao o ponda ni te̱nge̱n. Ka nje te̱ a te̱se̱no̱ ponda ońola bokisabe̱ la Janea lao, a me̱nde̱ pe̱ jombwea ná bene̱ bedinge̱ be̱se̱ be londe o ponda a te̱se̱no̱. E, buńa ba Yehova ‘bo si me̱nde̱ ko̱!’—Hab. 2:3.

6. (a) Njika mambo me o bolane̱ o wase ma mabamse̱ ná Yesu e o janea o mo̱ń e?(b) Ne̱ni edinge̱ e maso̱be̱ o Bebīsedi 6:2-8 pe̱ e mabamse̱no̱ nika e?

⁶ La su l’ebol’ao ya dikalo o wase, Yesu a bīse̱ mambo mō̱ mena ma me̱nde̱ jongwane̱ bokwedi bao o bia ná a mábotea janea o mo̱ń. A kwaledi ońola mambo ka bila, njai na soa la mińangadu. A bīse̱ pe̱ ná maboa ma me̱nde̱ be̱ o “wuma na wuma.” Eyembilan ewo̱ ye nde diboa la Corona. Man mambo me nde dongo diwo̱ la nje Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “eyemban” a byukedi ba Kristo. (Mateo 24:3, 7; Lukas 21:7, 10, 11) Buka mumutoba ma mbu ombusa kwed’ao na bepumbwedi bao, Yesu a bamse̱ ńamuloloma Yohane̱ ná ma mambo ma me̱nde̱ bolane̱. (Langa Bebīsedi 6:2-8.) Man me̱se̱ me o bolane̱ botea ponda Yesu a botedino̱ janea o mbu 1914.

7. Ońola nje mambo ma batino̱ be̱ bobe ponda Yesu a timbino̱ kiṅe̱ e?

⁷ Ońola nje mambo ma batino̱ be̱ bobe ponda Yesu a timbino̱ kiṅe̱ e? Bebīsedi 6:2 e malee̱ biso̱ ná lambo laboso Yesu a bolino̱ ponda a timbino̱ Kiṅ’a Janea la Loba di ta nde ná an bila. Te̱nge̱ne̱ nja e? Te̱nge̱ne̱ Diabolo na midī mao ma bobe. Bupisane̱ Bebīsedi bepasi 12, Satan a bo̱lo̱ne̱ bwemba, mo̱ na midī mao ma bobe pe̱ ba pimbabe̱ o wase. Nik’e wan so̱ “mbeu a ńolo” o wase, ońolana Satan e o was’a malinga  mande̱ne̱, e pe̱ ko̱ye̱ bato ba benama.—Bebī. 12:7-12.

8. Njika tombwane̱ di be̱nno̱ ke̱ di me̱ne̱ belondisedi ba bedinge̱ jombwea Janea e?

⁸ Njika tombwane̱ be bedinge̱ beno̱ ná be wanea biso̱ e? Mambo mena ma matombe̱ o wase na beboledi ba bato bangame̱n jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Yesu a mátimba Kiṅe̱. O mulopo so̱ ná di linge ke̱ je̱n bato ba malee̱le̱ mukubo na njo, jo̱nge̱le̱ nde ná beboledi babu be nde o londise̱ eding’a Bibe̱l. Janea la Loba di máboka! (Mye. 37:1) Je pe̱ ná di be̱ mbaki ná bete̱medi ba wase be me̱nde̱ bata be̱ bobe nika Armagedon ńeno̱ sisea. (Marko 13:8; 2 Tim. 3:13) Di matimbise̱le̱ Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń njoasoa masoma ońolana a mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje mambo meno̱ bobe jita o nin wase.

9. Ne̱ni Daniel 2:28, 31-35, e mateleye̱no̱ janea disukan e, njika ponda pe̱ di botedino̱ janea e?

⁹ Langa Daniel 2:28, 31-35. Di me̱ne̱ belondisedi ba yen edinge̱ o nin we̱nge̱. Ndo̱t’a Nebukadnesar e lee̱ nje e ta yangame̱n bolane̱ “ombusa ponda,” ombusa bebotedi ba Janea la Kristo. O muso̱ngi ma basingedi ba Yesu bena be o wase, o me̱nde̱ be̱ne̱ janea di sukan Bibe̱l e bīse̱no̱, lena ba langisanno̱ na “matanga m’eye̱i na weya.” Din janea di mábusa. Di botedi nde janea o ponda bila baboso ba wase ńe̱se̱, ponda Inglisi na Amerika ba ńo̱dino̱ male ma tobotobo, na babo̱ ba timba janea la Inglisi na Amerika. Ndo̱t’a Nebukadnesar e bīse̱ pe̱ o bosadi bwe̱se̱ mambo maba jombwea di janea mena ma  mawe̱le̱ mo̱ diwengisan na manea ma se̱le̱.

10. (a) Nje eding’a Daniel e bīse̱no̱ jombwea janea la Inglisi na Amerika e?(b) Njika jangame̱ye̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ No̱ngo̱ne̱ weya jangame̱ye̱!)

¹⁰ Laboso, janea la Inglisi na Amerika di si longabe̱ na mambo me ngińa ka gol na silba, nde na eye̱i na weya. Weya, nika ńe nde eyeban a “mbot’a bato” to̱so̱ bato ba benama. (Dan. 2:43) Di me̱ne̱ we̱nge̱ ná bwē ná bato ba be̱n ngińa po̱ te̱nge̱ omo̱ń a mpo̱so̱ko, ba mawe̱le̱ tute̱le̱ mamuti o lingea wonj’abu na o to̱kisane̱, kańena ye banedi ba nin wase ndutu o londise̱ bedomsedi babu.

11. Ne̱ni epol’a janea la Inglisi na Amerika o njimbidi e mouse̱no̱ mbaki di be̱nno̱ ná je nde o mińa misukan e?

¹¹ Di lo̱nde̱ maba, kana ba langisanno̱ janea la Inglisi na Amerika na myende ma njimbidi, mo̱ nde le janea disukan Bibe̱l e bīse̱no̱. Janea dipe̱pe̱ di si me̱nde̱ timbane̱ mo̱. O diwengisan, Janea la Loba nde di me̱nde̱ bumbise̱ mo̱ o Armagedon mwemba na mane̱ manea me̱se̱. *—Bebī. 16:13, 14, 16; 19:19, 20.

12. Njika mbaki nipe̱pe̱ eding’a Daniel e mabolano̱ biso̱, ne̱ni pe̱ nika e mawaneano̱ biso̱ lo̱ko̱mea na dipita e?

¹² Njika tombwane̱ y’edinge̱ e mawaneano̱ biso̱ e? Eding’a Daniel e mabola biso̱ mbaki nipe̱pe̱ ná je nde o mińa misukan. Buka na 2500 ba mbu oboso ba ponda Daniel a bīse̱ ná ombusa Babilon, manea ma ngińa mape̱pe̱ ma me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a baboledi ba Loba. A bīse̱ pe̱ ná janea la Inglisi na Amerika nde di me̱nde̱ be̱ disukan oteten a ma manea. Nik’e mabola biso̱ lo̱ko̱mea na dipita ná son a ponda, Janea la Loba di me̱nde̱ ńamse̱ manea ma bato me̱se̱, nde mo̱me̱ne̱ di die̱le̱ wase.—Dan. 2:44.

13. “Kiṅe̱ ni lo̱nde̱ lo̱mbi” na “dom la kiṅe̱,” bena kalata Bebīsedi 17:9-12 e makwaleano̱ be nde eyemban a nje e, neni pe̱ y’edinge̱ e londino̱?

¹³ Langa Bebīsedi 17:9-12. Beńamsedi bena bila baboso ba ba wase ńe̱se̱ be wanno̱ be londise̱ eding’a Bibe̱l epe̱pe̱ jombwea mińa misukan. Manea ma wase ma ta mapula wana musango o wase ńe̱se̱. O mo̱di ma Dimo̱di 1920, ba tese̱ so̱ Bebokedi ba bekombo bena be timbi o mo̱di ma Maye̱se̱ 1945, Bebokedi ba bekombo be lati. Be bebokedi be belabe̱ ná “kiṅe̱ ni londe̱ lombi.” Nde be bebokedi be titi janea. Ngiń’ao e mawea nde mo̱ na manea ma politik mena ma masue̱le̱ mo̱. O mbad’edinge̱dinge̱, Bibe̱l e mabele̱ nde ma manea ná “dom la kiṅe̱.”

14-15. (a) Nje kalata Bebīsedi 17:3-5 e bīse̱no̱ jombwea Babilon ninde̱ne̱ e?(b) Nje ye o po̱ye̱ ebasi e kwedi e?

¹⁴ Langa Bebīsedi 17:3-5. O je̱ne̱ diwo̱ a kusanno̱ Loba, ńamuloloma Yohane̱ e̱n mut’a mbamba mō̱, “Babilon ninde̱ne̱,” ńe nde eyemban a bebokedi ba ebasi e kwedi. Nje di je̱ne̱ di bīse̱no̱ e? Ye we̱nge̱ etum a ponda ebasi e kwedi e be̱nno̱ mulatako ma batabata na manea ma politik, e masue̱le̱no̱ pe̱ babo̱. Nde son a ponda Yehova a me̱nde̱ we̱le̱ jo̱nge̱le̱ o milema ma manea ma politik “o bola mwano mao.” Nje nika e me̱nde̱no̱ wana e? Ma manea ma politik, nika ńe nde di “dom la kiṅe̱,” ma me̱nde̱ ko̱ye̱ bebokedi ba  ebasi be kwedi na ńamse̱ mo̱.—Bebī. 17:1, 2, 16, 17.

¹⁵ Ne̱ni di bino̱ ná su la Babilon ninde̱ne̱ le be̱be̱ e? Ná jalabe̱ mi myuedi, ye mweńa ná jo̱nge̱le̱ ná mundi ma Babilon ńa kwaṅ mu ta mu tatabe̱ na mo̱pi ma Eufrat. Kalat’a Bebīsedi e makobisane̱ lodun la bato lena ba masue̱le̱ Babilon ninde̱ne̱ na “madiba” mena ma matate̱ mo̱. (Bbī. 17:15) Y’edinge̱ e bīse̱ pe̱ ná ma madiba ma me̱nde̱ ‘banja,’ o lee̱ ná bebokedi ba ebasi e kwedi be me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ jita la bato bena ba masue̱le̱ mo̱. (Bbī. 16:12) Di me̱ne̱ belondisedi ba y’edinge̱ we̱nge̱ na ninka ná bato jita ba caki ebasi e kwedi, na babo̱ ba botea wasa jongwane̱ o bepolo bepe̱pe̱.

16. Njika tombwane̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ ke̱ di so̱ṅtane̱ bedinge̱ jombwea bokisabe̱ la Bebokedi ba bekombo be lati na su la Babilon ninde̱ne̱ e?

¹⁶ Njika tombwane̱ be bedinge̱ be mawaneano̱ biso̱ e? Bokisabe̱ la Bebokedi ba bekombo be lati na ebe̱yedi yena bato beno̱ caka ebasi e kwedi ba malee̱ ná jā nde o mińa misukan. To̱ná madiba ma masue̱le̱ Babilon ninde̱ne̱ o  mbad’edinge̱dinge̱ meno̱ banja, su lao di si mawa na nika. Ka nje te̱ di kwaledino̱ omo̱ń, Yehova a me̱nde̱ we̱le̱ jo̱nge̱le̱ lao o milema ma “dom la kiṅe̱,” nika ńe nde manea ma politik mena ma masue̱le̱ Bebokedi ba bekombo be lati, o bola mwano mao. Ma manea ma me̱nde̱ ko̱ye̱ ebasi e kwedi o mbad’epańpań, na wase ńe̱se̱ e ńaka. * (Bebī. 18:8-10) Bumbisabe̱ la Babilon ninde̱ne̱ di me̱nde̱ souse̱ wase, na nika e wana ndutu yen ebe, nde tumba la Loba di me̱nde̱ be̱ne̱ o bosadi bwe̱se̱ njo̱m iba o bwa muńe̱nge̱. Ebasi e kwedi yena ye musinged’a Yehova Loba ye we̱nge̱ mimbu jita e me̱nde̱ bumbisabe̱, na biso̱ di te̱me̱ wonja na yen ebe̱yed’a mambo ya bobe!—Lukas 21:28.

17-18. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di benga jouse̱ dube̱ lasu e?(b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁷ Daniel a bīse̱ ná “so̱ṅtane̱ la mbale̱” di me̱nde̱ “to̱ndo̱.” Di to̱ndi pe̱! Tatan di maso̱ṅtane̱ bedinge̱ be mombweye̱ nin pond’asu. (Dan. 12:4, 9, 10) Be bedinge̱ be te̱ite̱i ńai be mabolano̱ ná di be̱ne̱ye̱ Yehova n’Eyal’ao edube ende̱ne̱. (Yes. 46:10; 55:11) Benga so̱ jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ na jokwa la njiba la Betiledi, ongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. A me̱nde̱ sunga be̱se̱ bena ba lakisane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱, a bola pe̱ babo̱ “musango ma mbale̱.”—Yes. 26:3.

¹⁸ O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ bedinge̱ ba Bibe̱l be makwaleye̱ ońola mwemba ma Kriste̱n o mińa misukan. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, be bedinge̱ pe̱ be mabamse̱ ná je nde o mińa misukan. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ mambo mape̱pe̱ ma malee̱ ná Yesu, Kiṅ’asu, e o die̱le̱ bokwedi bao ba jemea.