Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

EDWƐKƐ 28

Belemgbunlililɛ Ne Ɛlɛdi Tumi!

Belemgbunlililɛ Ne Ɛlɛdi Tumi!

“Ewiade belemgbunlililɛ ne ɛyɛ yɛ Awulae nee ye Kelaese ne Belemgbunlililɛ.”​—YEK. 11:15.

EDWƐNE 22 Belemgbunlililɛ Ne Ɛlɛdi Tumi​—Maa Ɔrɛla!

MƆƆ YƐBAZUKOA *

1. Duzu a yɛdie yɛdi a, na duzu ati ɔ?

 SAA ɛnea mɔɔ ɛlɛkɔ zo wɔ ewiade la anu a, asoo ɛdie ɛdi kɛ ninyɛne bayɛ boɛ kenle bie ɔ? Mbusua dɔɔnwo avinli ɛlɛtete. Menli dɔɔnwo ɛlɛkɔ bɛ nyunlu wɔ basabasayɛlɛ nee angomedi ɛyɛlɛ nu. Ɔyɛ se ɔmaa menli dɔɔnwo kɛ bɛbalie menli mɔɔ lɛ tumi la bɛali. Noko ɛhye mɔ bahola amaa wɔanyia anwodozo. Duzu ati ɔ? Ɔluakɛ menli ɛlɛyɛ bɛ ninyɛne kɛ mɔɔ bɛhanle nwolɛ ngapezo kɛ ɔbazi wɔ “mekɛ mɔɔ li awieleɛ la anu” la. (2 Tim. 3:1-5) Ngapezo ɛhye mɔɔ ɛra nu, mɔɔ awie biala mɔɔ ka nɔhalɛ la ɛnrɛzu nwolɛ kpolera la, maa yɛnyia daselɛ mɔɔ kile kɛ Gyisɛse Kelaese ɛlɛdi tumi kɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne azo Belemgbunli. Noko ɛhye le Belemgbunlililɛ ne anwo ngapezo ne mɔ anu ko ala. Saa yɛsuzu ngapezo gyɛne mɔɔ ɛra nu kenlensa ye la anwo a, ɔbamaa yɛ diedi nu amia.

Kɛ mɔɔ bɛfa nvoninli mɔɔ bɛpepɛ ye azinli la bɛsisa zo la, zɔhane ala a yɛfa ngapezo ngakyile mɔɔ wɔ Daneɛle nee Yekile mbuluku ne anu la amuala yɛsisa zo a, ɔmaa yɛnwu ɛleka fɔɔnwo mɔɔ yɛdwu wɔ Gyihova ngyehyɛleɛ nu la (Nea ɛdendɛkpunli 2)

2. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a, na duzu ati ɔ? (Ka ɔ nyunlu nvoninli ne anwo edwɛkɛ.)

2 Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbazuzu (1) ngapezo bie mɔɔ boa yɛ ɔmaa yɛnwu mekɛ mɔɔ bɛvale Belemgbunlililɛ ne bɛziele ɛkɛ la, (2) ngapezo ngakyile mɔɔ boa yɛ maa yɛnwu kɛ Gyisɛse ɛbɔ ɔ bo ɛlɛdi tumi wɔ anwuma la, yɛɛ (3) ngapezo ngakyile mɔɔ maa yɛnwu kɛzi bɛbazɛkye Nyamenle Belemgbunlililɛ ne agbɔvolɛ la anwo. Yɛbanwu kɛ, saa yɛka ngapezo ɛhye mɔ amuala yɛbɔ nu a, ɔmaa yɛnwu ɛleka mɔɔ yɛdwu wɔ Gyihova ngyehyɛleɛ nu la. Ɔle kɛ nvoninli azinli mɔɔ ɛsisa bɛ zo a ɛnyia nvoninli mumua ko la.

KƐZI YƐBANWU MEKƐ MƆƆ BƐVALE BELEMGBUNLILILƐ NE BƐZIELE ƐKƐ LA

3. Anwodozo boni a ngapezo mɔɔ wɔ Daneɛle 7:13, 14 la maa yɛnyia a?

3 Ngapezo mɔɔ wɔ Daneɛle 7:13, 14 la maa yɛnyia anwodozo kɛ Kelaese Gyisɛse bayɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne azo Belemgbunli mɔɔ tɛla biala. Maanle maanle kɔsɔɔti bava anyelielɛ “azonle ye,” yɛɛ bɛnrɛva awie biala bɛnrɛzie ɔ gyakɛ anu ɛlɛ. Ngapezo gyɛne mɔɔ wɔ Daneɛle buluku ne anu la hanle kɛ, bɛbava Gyisɛse Belemgbunlililɛ ne bɛamaa ye wɔ mekɛ nsuu bie awieleɛ. Asoo yɛbahola yɛanwu mekɛ mɔɔ anyelielɛ edwɛkɛ ɛhye zile la ɔ?

4. Kilehile kɛzi Daneɛle 4:10-17 maa yɛnwu ɛvolɛ mɔɔ Kelaese babɔ ɔ bo kɛ ɔdi tumi la anu. (Eza nea ɔbodwɛkɛ.)

4 Kenga Daneɛle 4:10-17. “Mekɛ nsuu” ne gyi ɛkɛ maa ɛvolɛ 2,520. Zɔhane mekɛ ne bɔle ɔ bo wɔ 607 K.Y.M., wɔ mekɛ mɔɔ Babelɔnoma dule belemgbunli mɔɔ li awieleɛ vile Gyihova ebia ne azo wɔ Gyɛlusalɛm la. Ɔrale awieleɛ wɔ 1914 Y.M., mekɛ mɔɔ Gyihova vale Gyisɛse​—“ahenle mɔɔ ɔle ye ɛdeɛ la”​—ziele Belemgbunli wɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne azo la. *​—Yiz. 21:25-27.

5. Adenle ko mɔɔ “mekɛ nsuu” ne anwo ngapezo ne bahola aboa yɛ la a le boni?

5 Kɛzi ngapezo ɛhye baboa yɛ ɛ? Saa yɛte “mekɛ nsuu” ne abo a, ɔbamaa yɛanyia anwodozo kɛ Gyihova di ye ɛwɔkɛ zo wɔ ye mekɛ nu. Kɛ mɔɔ ɔkpale mekɛ fɔɔnwo mɔɔ ɔbava Belemgbunlililɛ ne yeazie ɛkɛ la, zɔhane ala a ɔbanlea kɛ ngapezo mɔɔ ɛha la bara nu wɔ ye mekɛ nu a. Amgba, Gyihova kenle ne ‘ɛnrɛha amozi!’​—Hab. 2:3.

KƐZI YƐBANWU KƐ KELAESE ƐLƐDI TUMI WƆ ANWUMA LA

6. (a) Duzu a maa yɛnwu kɛ Kelaese ɛlɛdi tumi wɔ anwuma a? (b) Kɛzi Yekile 6:2-8 foa ɛhye azo ɛ?

6 Ɔka ekyii na Gyisɛse awu la, ɔhanle ninyɛne mɔɔ basisi wɔ ewiade mɔɔ baboa ye ɛdoavolɛma yeamaa bɛanwu kɛ yebɔ ɔ bo ɔlɛdi tumi wɔ anwuma la bie mɔ anwo edwɛkɛ. Ninyɛne mɔɔ ɔhanle nwolɛ edwɛkɛ la bie a le konle konle, ɛhɔne yɛɛ azɛlɛkpusulɛ. Eza ɔhanle kɛ ewulenzane anzɛɛ ewule ngakyile “bara ɛleka ngakyile,” na COVID-19 ewulenzane ne mɔɔ ɛra kenlensa ye la le nwolɛ neazo. Ninyɛne ɛhye mɔ boka mɔɔ Baebolo ne ka kɛ ɔle “sɛkɛlɛneɛ” mɔɔ kile kɛ Kelaese ɛra la anwo. (Mat. 24:3, 7; Luku 21:7, 10, 11) Mɔɔ Gyisɛse wule na ɔziale ɔhɔle anwuma la, ɛvolɛ mɔɔ bo 60 anzi, eza ɔmaanle ɛzoanvolɛ Dwɔn nwunle kɛ ninyɛne ɛhye mɔ basisi. (Kenga Yekile 6:2-8.) Ninyɛne ɛhye mɔ amuala ɛsisi ɔvi mekɛ mɔɔ Gyisɛse bɔle ye tumililɛ bo wɔ 1914 la.

7. Duzu ati a Gyisɛse tumililɛ ne ɛmaa ngyegyelɛ ɛra azɛlɛ ye azo a?

7 Duzu ati a ewiade tɛnlabelɛ ne zɛkyele bɔkɔɔ wɔ mekɛ mɔɔ Gyisɛse rayɛle Belemgbunli la ɛ? Yekile 6:2 maa yɛnwu edwɛkɛ titili bie​—mɔɔ bɛziele Gyisɛse Belemgbunli ɛkɛ ne ala la, debie mɔɔ ɔlimoale ɔyɛle la a le kɛ ɔbahɔ konle. Ɔ nee nwane? Ɔ nee Abɔnsam nee ye sunsum ɛtane ne mɔ. Yekile tile 12 maa yɛnwu kɛ, ɔlile Seetan anwo zo konim, na ɔvuandinle ye nee ye sunsum ɛtane ne mɔ ɔguale azɛlɛ ye azo. Kɛmɔ Seetan ɛva ɛya la ati, yeva ye ɛya ne yeragua alesama anwo zo na yemaa ngyegyelɛ ɛra azɛlɛ ye azo.​—Yek. 12:7-12.

Saa edwɛkɛ ɛtane bie si a, yɛnli nwolɛ fɛlɛko, noko yɛnwu kɛ Baebolo ngapezo ɛlɛba nu a, ɔmaa yɛnyia anwodozo kɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne ɛlɛdi tumi (Nea ɛdendɛkpunli 8)

8. Saa yɛnwu kɛ Belemgbunlililɛ ne anwo ngapezo ne mɔ ɛlɛba nu a, kɛzi ɔboa yɛ ɛ?

8 Kɛzi ngapezo ɛhye mɔ baboa yɛ ɛ? Ninyɛne mɔɔ ɛlɛsisi ewiade nee kɛzi yɛnwu kɛ menli subane ɛhakyi la boa yɛ maa yɛte ɔ bo kɛ Gyisɛse ɛrayɛ Belemgbunli. Ɔti saa menli ɛlɛda angomedi nee atisesebɛ nyɛleɛ ali a, ɔnle kɛ yɛmaa ɔgyegye yɛ, emomu ɔwɔ kɛ yɛkakye kɛ bɛ nyɛleɛ ne ɛlɛmaa Baebolo ngapezo ara nu. Belemgbunlililɛ ne ɛlɛdi tumi! (Edw. 37:1) Na ɔwɔ kɛ yɛmaa yɛ nye da kɛ ngyegyelɛ ɛhye mɔ bahɔ ɔ nyunlu wɔ mekɛ mɔɔ Amagɛdɔn ɛlɛbikye la. (Maake 13:8; 2 Tim. 3:13) Asoo ɔnyɛ wɔ fɛ kɛ yɛ anwuma Selɛ ne mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ la ɛlɛboa yɛ yeamaa yɛade deɛmɔti ngyegyelɛ ɛbu la abo ɔ?

KƐZI BƐBAZƐKYE NYAMENLE BELEMGBUNLILILƐ NE AGBƆVOLƐ LA

9. Edwɛkɛ boni a ngapezo mɔɔ wɔ Daneɛle 2:28, 31-35 la ka ye wɔ ewiade tumililɛ mɔɔ li awieleɛ la anwo a, na mekɛ boni a ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔdi tumi a?

9 Kenga Daneɛle 2:28, 31-35. Ɛnɛ noko, yɛnwu kɛ ngapezo ɛhye ɛlɛba nu. Ɛnee Nɛbukadenɛza ɛlalɛ ne fale mɔɔ bazi “wɔ mekɛ mɔɔ li awieleɛ la,” mekɛ mɔɔ Kelaese babɔ ye tumililɛ bo la anwo. Ewiade tumililɛ mɔɔ li awieleɛ, mɔɔ Baebolo ne vale ananze ne “agyakɛ taboa ne mɔ mɔɔ bɛle bulalɛ nee ndɛtɛlɛ” gyinlanle ɛkɛ ne maanle ye la boka Gyisɛse agbɔvolɛ mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la anwo. Ewiade tumililɛ ɛhye ɛlɛdi tumi kɛkala. Ɔbɔle ɔ bo kɛ ɔdi tumi wɔ Ewiade Konle I la anu wɔ mekɛ mɔɔ Britain nee United States vale bɛ nwo agɔnwolɛ kyengye, mɔɔ bɛdele Anglo-America tumililɛ ne la. Ananze ne mɔɔ wɔ Nɛbukadenɛza ɛlalɛ ne anu la maa yɛnwu ninyɛne nwiɔ bie mɔɔ maa tumililɛ ɛhye yɛ ngakyile fi tumililɛ mɔɔ bɛli ɔ nyunlu la anwo la.

10. (a) Duzu a Daneɛle ngapezo ne hanle ye pɛpɛɛpɛ wɔ Anglo-America tumililɛ ne anwo a? (b) Esiane boni a ɔwɔ kɛ yɛtwe yɛ nwo yɛfi nwo a? (Nea ɛlɛka, “ Nea Boɛ Wɔ Ndɛtɛlɛ Ne Anwo!”)

10 Mɔɔ limoa, Anglo-America tumililɛ ne ɛnle kɛ tumililɛ mɔɔ bɛlimoale bɛhanle nwolɛ edwɛkɛ wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne anu la. Bɛanva debie ko le kɛ nvutuke anzɛɛ dwɛtɛ fufule bɛangyinla ɛkɛ bɛammaa ye, emomu bɛvale bulalɛ nee ndɛtɛlɛ mɔɔ ɛli afonla la bɛgyinlanle ɛkɛ ne bɛmaanle ye. Ndɛtɛlɛ ne gyi ɛkɛ maa “alesama amra,” anzɛɛ koahweabanema. (Dan. 2:43, ɔdw.) Ɛnɛ, yɛkola yɛnwu ye wienyi kɛ mɔɔ menli yɛ wɔ ɛradolɛ nu, maanlema fanwodi nwo nolobɔlɛ, atuadelɛma nee gyimayɛvoma eku maa ɔyɛ se kɛ tumililɛ ɛhye banyia adenle ayɛ mɔɔ ɔkulo la.

11. Kɛzi Anglo-America Ewiade Tumililɛ ne mɔɔ ɛlɛdi tumi la maa anwodozo mɔɔ yɛlɛ kɛ yɛde awieleɛ mekɛ ne anu la yɛ kpole ɛ?

11 Mɔɔ tɔ zo nwiɔ, Anglo-America, mɔɔ bɛva ananze ne agyakɛ taboa ne bɛgyinla ɛkɛ bɛmaa ye la a le ewiade tumililɛ mɔɔ li awieleɛ mɔɔ Baebolo ne hanle nwolɛ edwɛkɛ a. Maanyɛlɛ tumi gyɛne ɛnrɛli ɔ gyakɛ anu. Emomu, ɔbara ye awieleɛ ndɛndɛ wɔ Amagɛdɔn wɔ mekɛ mɔɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne bazɛkye ye nee alesama arane mɔɔ ɛha la amuala la. *​—Yek. 16:13, 14, 16; 19:19, 20.

12. Duzu bieko a Daneɛle ngapezo ne ka mɔɔ maa yɛnyia arɛlekyekyelɛ nee anyelazo a?

12 Kɛzi ngapezo ɛhye baboa yɛ ɛ? Daneɛle ngapezo ne maa yɛnwu debie bieko mɔɔ kile kɛ yɛde mekɛ mɔɔ li awieleɛ anu la. Wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 2,500 mɔɔ ɛze ɛhɔ la, Daneɛle hanle kɛ wɔ Babelɔn tumililɛ ne anzi, tumililɛ gyɛne nna bara mɔɔ bɛbayɛ Nyamenle menli ne kpɔdekpɔde a. Eza ɔhanle kɛ Anglo-America Ewiade Tumililɛ ne a bali awieleɛ wɔ tumililɛ nna ɛhye mɔ anu a. Ɛhye kyekye yɛ rɛle na ɔmaa yɛnyia anyelazo kɛ, ɔnrɛhyɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne baye alesama tumililɛ kɔsɔɔti avi ɛkɛ na yeanlea azɛlɛ ye amuala azo.​—Dan. 2:44.

13. Duzu a “belemgbunli mɔɔ tɔ zo mɔtwɛ” nee “arelemgbunli bulu” ne mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ Yekile 17:9-12 la gyi ɛkɛ ne maa a, na kɛzi ngapezo ne ɛra nu ɛ?

13 Kenga Yekile 17:9-12. Ninyɛne mɔɔ Ewiade Konle I la zɛkyele ye la maanle Baebolo ngapezo gyɛne mɔɔ fale awieleɛ mekɛ ne anwo la rale nu. Ɛnee ewiade tumivolɛma kulo kɛ bɛmaa anzodwolɛ ba ewiade amuala. Ɔti wɔ January 1920, bɛdele Maanle Maanle Ngyekyeleɛ ne, na wɔ October 1945 bɛvale Maamgbole Koyɛlɛ Eku ne bɛziele ɔ gyakɛ anu. Eku ɛhye le “belemgbunli mɔɔ tɔ zo mɔtwɛ.” Noko ɔnle ewiade tumililɛ. Arane ngakyile mɔɔ gyi ɔ nzi la a maa ye anwosesebɛ nee tumi a. Baebolo ne fɛlɛ arane ngakyile ɛhye mɔ wɔ sɛkɛlɛneɛ adenle zo kɛ bɛle “arelemgbunli bulu.”

14-15. (a) Duzu a Yekile 17:3-5 maa yɛnwu ye wɔ “Babelɔn Kpole” ne anwo a? (b) Edwɛkɛ boni a ɛra moalɛ mɔɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nyia la anwo a?

14 Kenga Yekile 17:3-5. Nyamenle sunsum ne maanle ɛzoanvolɛ Dwɔn nwunle tuutuunli bie, “Babelɔn Kpole” ne mɔɔ gyi ɛkɛ ne maa adalɛ ɛzonlenlɛ la, wɔ ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ nu. Duzu a ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne maa yɛnwu ye a? Adalɛ ɛzonlenlɛ eku ngakyile ne mɔ nee ewiade arane ne mɔ ɛbɔ nu ɛyɛ gyima na bɛboa bɛ mekɛ tendenle. Noko ɔnrɛhyɛ, Gyihova bava awula ewiade arane ngakyile ne mɔ ahonle nu kɛ “bɛmaa ye nzuzulɛ ɛrɛla nu.” Duzu a bazi a? Arane ɛhye mɔ, “arelemgbunli bulu” ne badwazo adalɛ ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti anwo zo na bɛazɛkye bɛ bɔkɔɔ.​—Yek. 17:1, 2, 16, 17.

15 Kɛzi yɛkola yɛnwu kɛ Babelɔn Kpole ne awieleɛ ɛbikye ɛ? Saa yɛkakye kɛ ɛnee Azule Yufileti ne noko bɔ tete suakpole Babelɔn anwo bane a, ɔbaboa yɛ yeamaa yɛabua zɔhane kpuya ne. Yekile buluku ne fa menli mgbe dɔɔnwo ne mɔɔ boa Babelɔn Kpole ne la toto “azule” mɔɔ bɔ ɔ nwo bane la anwo. (Yek. 17:15) Noko ɔhanle kɛ azule ne ‘basesa,’ mɔɔ kile kɛ, menli dɔɔnwo mɔɔ boa adalɛ ɛzonlenlɛ maanle ne la bahwe bɛ nwo avi ɔ nwo. (Yek. 16:12) Ngapezo ɛhye ɛlɛba nu ɛnɛ ɔluakɛ menli dɔɔnwo ɛngɔ asɔne na bɛbɔ ɔ bo kɛ bɛkpondɛ bɛ ngyegyelɛ ne anwo sɔbelɛ bɛavi ɛleka gyɛne.

16. Saa yɛte ngapezo mɔɔ fale mekɛ mɔɔ bɛdele Maamgbole Koyɛlɛ Eku ne nee mekɛ mɔɔ bɛbazɛkye Babelɔn Kpole ne anwo la abo a, kɛzi ɔbaboa yɛ ɛ?

16 Kɛzi ngapezo ɛhye mɔ baboa yɛ ɛ? Maamgbole Koyɛlɛ Eku ne mɔɔ bɛde nee menli mɔɔ wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ nu mɔɔ bɛ zo ɛlɛte la maa yɛnyia daselɛ bieko mɔɔ kile kɛ yɛde awieleɛ mekɛ nu a. Babelɔn Kpole ne sɛkɛlɛneɛ adenle zo azule ne ɛlɛsesa ɛdeɛ, noko tɛ yemɔ a bava adalɛ ɛzonlenlɛ ara awieleɛ a. Kɛ mɔɔ yɛlimoa yɛnwu ye la, Gyihova bava awula “arelemgbunli bulu” ne, mɔɔ le ewiade arane ngakyile mɔɔ gyi Maamgbole Koyɛlɛ Eku ne anzi la ahonle nu kɛ “bɛmaa ye nzuzulɛ ɛrɛla nu.” Maanle maanle ɛhye mɔ bava adalɛ ɛzonlenlɛ ara awieleɛ arɛlevilɛ nu, na ɔbazi ewiade amra amuala anwo. * (Yek. 18:8-10) Babelɔn Kpole ne ɛzɛkyelɛ ne bakpusu ewiade amuala na ɔbava anwongyelelɛ dɔɔnwo yeara, noko ɔlua ninyɛne nwiɔ bie ati, Nyamenle menli ne bali fɛlɛko. Gyihova Nyamenle kpɔvolɛ ɛhye mɔɔ ɛhyɛ la abo zo baminli bɔkɔɔ na ɔnrɛhyɛ, bɛbalie yɛ bɛavi ɛtane ewiade ɛhye anu!​—Luku 21:28.

FA ANWODOZO NEA KENLE BIE ADE

17-18. (a) Kɛ ɔkɛyɛ na yɛahɔ zo yɛamia yɛ diedi nu ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

17 Daneɛle hanle dole ɛkɛ ne kɛ “nɔhalɛ ndelebɛbo babu.” Na amgba yebu! Kɛkala yɛte ngapezo ngakyile mɔɔ fale yɛ mekɛ ye anwo la abo. (Dan. 12:4, 9, 10) Kɛzi ngapezo ne mɔ ba nu pɛpɛɛpɛ la maa ɛbulɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Gyihova nee ye Edwɛkɛ ne la yɛ kpole. (Aye. 46:10; 55:11) Ɔti sukoa Ngɛlɛlera ne anyebolo zo na boa awie mɔ maa bɛ nee Gyihova ɛnyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ amaa wɔahɔ zo wɔamaa wɔ diedi nu amia. Ɔbabɔ menli mɔɔ tudu kisa ye bɔkɔɔ la anwo bane na yeamaa bɛanyia “anzodwolɛ dahuu.”​—Aye. 26:3.

18 Yɛbazuzu awieleɛ mekɛ ye anu Kilisiene asafo ne anwo ngapezo ngakyile anwo wɔ edwɛkɛ bieko anu. Kɛ mɔɔ yɛbanwu ye la, ngapezo zɔhane mɔ noko bamaa yɛanyia daselɛ mɔɔ kile kɛ yɛde awieleɛ mekɛ ne anu la. Yɛbanwu daselɛ bieko mɔɔ kile kɛ Gyisɛse, mɔɔ ɛrayɛ yɛ Belemgbunli la, ɛlɛkile ye ɛdoavolɛma mɔɔ di nɔhalɛ la adenle la.

EDWƐNE 61 Alasevolɛ, Bɛhɔ Bɛ Nyunlu!

^ Yɛde mekɛ mɔɔ yɛ anyelielɛ wɔ yɛ tetedwɛkɛ nu la anu ko anu! Bɛva Nyamenle Belemgbunlililɛ ne bɛzie ɛkɛ kɛ mɔɔ bɛhanle ye wɔ Baebolo ngapezo dɔɔnwo anu la. Edwɛkɛ ɛhye bahilehile zɔhane ngapezo ne mɔ bie anu amaa diedi mɔɔ yɛlɛ wɔ Gyihova anu la ayɛ kpole na yeaboa yɛ yeamaa yɛazie yɛ nwo dii na yɛanyia anwodozo kɛkala nee mekɛ mɔɔ la anyunlu la anu.

^ Nea Nyia Anyelielɛ Dahuu! buluku ne ɛzukoalɛdeɛ 32 nɔma 4, yɛɛ vidio, Nyamenle Belemgbunlililɛ Ne Bɔle Ye Tumililɛ Bo Wɔ 1914 mɔɔ wɔ jw.org azo la.

^ Saa ɛkpondɛ Daneɛle ngapezo ne anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea June 1, 2012, Ɛzinzalɛ Arane ne m. 16-20.

^ Saa ɛkpondɛ mɔɔ ɔnrɛhyɛ ɔbazi la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo a, nea Nyamenle Belemgbunlililɛ Di Tumi! buluku ne tile 21.