Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KANEGELO YA BOPHELO

Ke Ile ka Dumelela Jehofa a Hlahla Bophelo bja ka

Ke Ile ka Dumelela Jehofa a Hlahla Bophelo bja ka

GE KE be ke sa le mofsa ke ile ka kgetha go šoma mošomo wa boiphedišo wo ke bego ke o thabela kudu. Eupša Jehofa o nthušitše go kgetha tsela yeo e fapanego, go be go le bjalo ka ge eka o re go nna: “Ke tla dira gore o be le temogo gomme ka go ruta tsela yeo o swanetšego go sepela ka yona.” (Ps. 32:8) Jehofa o nthušitše gore ke mo hlankele. Go dumelela Jehofa gore a nthuše, go nneile dibaka le ditšhegofatšo go akaretša go mo hlankela ke le Afrika ka mengwaga e 52.

GO TLOGA ENGLAND GO YA AFRIKA

Ke belegwe ka 1935 kua Darlaston karolong yeo e bitšwago Black Country yeo e lego England, yeo e reeletšwego ka baka la muši wo o bakilwego ke dikhamphani le difeme tša moo. Ge ke be ke na le mengwaga e 4 batswadi ba ka ba ile ba thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Ge ke be ke na le mengwaga e 14 go ya go e 15, ke ile ka bona gore bjo ke bodumedi bja therešo gomme ka kolobetšwa ka 1952 ke na le mengwaga e 16.

Ka yona nako yeo, ke ile ka thoma go ithuta mošomo femeng yeo e tšweletšago dithulusi tša dikoloi. Ke ile ka tlwaetšwa go ba mongwaledi wa moo le gona ke be ke thabela mošomo woo.

Ke ile ka lebeletšana le go dira phetho e bohlokwa ge molebeledi wa tikologo a be a ntaletša gore ke thome go swara Puku ya Phuthego ya gare ga beke phuthegong ya gae kua Willenhall. Eupša ke ile ka lebeletšana le go dira phetho e boima. Ka nako yeo ke be ke kopanela le diphuthego tše pedi. Gare ga beke ke be ke kopanela le phuthego ya kgauswi le mo ke šomago gona ya Bromsgrove, e lego dikhilomithara tše 32 go tloga gae. Mafelo bekeng ge ke eya gae ke be ke kopanela le phuthego ya Willenhall.

Ka ge ke be ke nyaka go thekga mokgatlo wa Jehofa, ke ile ka dumela seo molebeledi wa tikologo a mpoditšego sona, le ge ke be ke tlo swanelwa ke go tlogela mošomo wa ka woo ke bego ke o rata. Ga se ka itsholela phetho yeo ke e dirilego ya go dumelela Jehofa a nhlahla ka gobane e dirile gore ke thabele bophelo kudu.

Ge ke be ke kopanela Phuthegong ya Bromsgrove, ke ile ka kopana le Anne yo mobotse le yo a ratago go hlankela Jehofa. Re nyalane ka 1957, gomme re ile ra thabela ditokelo tša go ba babulamadibogo ba ka mehla, babulamadibogo ba kgethegilego, modiro wa bosepedi le go ba ditho tša lapa la Bethele. Anne o dirile gore ke thabe bophelo bja ka ka moka.

Ka 1966 re ile ra thaba kudu ge re laletšwa go ba klaseng ya bo 42 ya sekolo sa Gilead. Re ile ra abelwa go ya Malawi kua Afrika e lego naga yeo e tsebegago ka go rata go amogela batho. Re be re sa tsebe gore re ka se kgone go dula moo ka nako e telele.

GO HLANKELA MALAWI LE GE GO BE GO NA LE MATHATA A MANTŠI

Koloi yeo re bego re e šomiša modirong wa bosepedi kua Malawi

Re ile ra fihla Malawi ka di 1 tša February 1967. Kgwedi ya rena ya mathomo re e feditše ka go ithuta leleme la moo ke moka ka morago ra thoma modiro wa bosepedi. Re be re sepela ka koloi yeo e bitšwago Kaiser yeo batho ba bangwe ba bego ba nagana gore o ka ya mo gongwe le mo gongwe ka yona goba wa phatša dinoka. Eupša seo e be e se nnete re be re kgona go feta feela meetse a manyenyane. Ka dinako tše dingwe re be re dula ka dintlong tša mabjang tšeo ge dipula di ena di bego di hloka go thibjwa ka lešela gore meetse a se ke a tsena. Modiro wa rena wa boromiwa o be o le thata ka nako yeo eupša re ile ra o thabela!

Ka April ke ile ka lemoga gore re tlo kopana le mathata go tšwa go ba mmušo. Ge ke be ke theeditše radio ke ile ka kwa pego ya mopresidente wa Malawi e lego Dr. Hastings Banda. O ile a bolela gore Dihlatse tša Jehofa ga di lefe lekgetho le gore di tshwenyana le batho ba mmušo. Eupša ditatofatšo tše e be e le tša maaka. Re be re tseba gore bothata bjo bogolo e be e le gore ga re tšee lehlakore kudukudu ka ge re be re gana go reka dikarata tša go ba ditho tša mokgatlo wa dipolotiki.

Ka September, re ile ra bala kuranta yeo e bontšhago mopresidente a latofatša Dihlatse tša Jehofa ka gore di baka mathata mo gongwe le mo gongwe. O ile a bolela le lekgotleng la dipolotiki gore mmušo wa gagwe o tlo fediša modiro wa Dihlatse tša Jehofa mo nageng e se kgale. Se se ile sa direga ka di 20 tša October 1967. Ka moragonyana maphodisa le batho bao ba šomago ka batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe ba ile ba tla ofising ya lekala ke moka ba e tswalela ba ba ba raka baromiwa.

Go golegwa le go tlošwa kua Malawi ka 1967 re na le baromiwa ba bangwe e lego Jack le Linda Johansson

Ka morago ga matšatši a mararo re le kgolegong, re ile ra išwa nageng yeo e bego e laolwa ke Britain e le go Mauritius. Eupša balaodi ba moo ba ile ba se re dumelele gore re dule moo re le baromiwa. Ka gona re ile ra išwa Rhodesia (yeo ga bjale e tsebjago e le Zimbabwe). Ge re fihla moo, re ile ra kopana le motho yo a šomago ka batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe yo a bego a galefile gomme a re ganetša re tsena moo a re: “Ba le thibetše go dula Malawi. Ga ba le dumelela go dula Mauritius, ga bjale le mo ka gobane go bonolo.” Anne o ile a thoma go lla. Go be go bonala eka ga go na motho yo a re nyakago! Ka yona nako yeo ke be ke nyaka go boela gae England. Mafelelong balaodi bao ba šomago ka batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe ba ile ba re dumelela re robala ofising ya lekala bošegong bjoo, gomme ba re letšatšing le le latelago re tle re ipege. Re be re lapile eupša re ile ra tšwela pele re tlogelela dilo ka matsogong a Jehofa. Letšatši le le latelago re ile ra hwetša tumelelo ya go dula Zimbabwe bjalo ka baeng re sa letela. Nka se tsoge ke lebetše kamoo ke ilego ka ikwa ka gona letšatšing leo, ke be ke kgodišegile gore Jehofa o be a tšwela pele a re hlahla.

KE ILE KA HWETŠA KABELO YA GO HLANKELA MALAWI KE LE ZIMBABWE

Ke na le Anne kua Bethele ya Zimbabwe ka 1968

Ge ke le ofising ya lekala la Zimbabwe, ke ile ka abelwa go šoma lefapheng la tirelo leo le hlokomelago Malawi le Mozambique. Bana babo rena le dikgaetšedi ba Malawi ba be ba tlaišwa kudu. Karolo e nngwe ya mošomo wa ka e be e le go fetolela dipego tšeo di tlišwago ke balebeledi ba tikilogo ba Malawi. Bošegong bjo bongwe ge ke be ke šoma, ke ile ka lla ge ke bona ka tsela yeo bana babo rena le dikgaetšedi ba tlaišwago ka gona. a Eupša ke be ke kgothatšwa ke potego, tumelo le kgotlelelo ya bona.—2 Bakor. 6:4, 5.

Re dirile sohle seo re ka se kgonago go tiiša tumelo ya bana babo rena le dikgaetšedi bao ba šetšego Malawi le bao ba ilego ba tšhabela Mozambique ka ge ba be ba tlaišwa. Bafetoledi ba leleme la se-Chichewa e lego leleme leo le bolelwago kudu Malawi, ba ile ba swanelwa ke go thothela polaseng ya ngwanabo rena kua Zimbabwe. O ile a ba agela dintlo le ofisi. Ba ile ba tšwela pele ka mošomo wa bona o bohlokwa wa go fetolela dikgatišo tše di theilwego Beibeleng.

Re ile ra dira tokišetšo ya gore balebeledi ba tikologo ba Malawi ba be gona kopanong ya selete ya se-Chichewa yeo e bago gona ngwaga le ngwaga kua Zimbabwe. Ge ba le moo ba ile ba hwetša dipolelo tša kopano. Ge ba le tseleng ya go boela Malawi, ba ile ba abelana le bana babo bona dipolelo tšeo tša kopano. Ngwageng o mongwe ge ba be ba etetše Zimbabwe, re ile ra lokišetša gore go be le Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo seo se tlago go matlafatša balebeledi ba tikologo.

Ge ke nea polelo ka se-Chichewa kopanong ya leleme la se-Chichewa le se-Shona kua Zimbabwe

Ka February 1975, ke ile ka etela bana babo rena bao ba tšwago Malawi ba tšhabetše dikampeng tša Mozambique. Bana babo rena bao ba be ba dirišana gabotse le mokgatlo wa Jehofa go swana le sehlopha sa bagolo. Bagolo bao ba be ba lokišeditše gore go be le dipolelo tša phatlalatša, Morokami, temana ya letšatši le dikopano. Ba be ba beakantše dikampa tšeo go swana le kopanong, go na le lefapha la go hlwekiša, la go aba dijo le la tšhireletšego. Jehofa o thušitše bana babo rena bao ba botegago gore ba dire dilo tše dintši, ke ile ka tloga moo ke kgothatšegile kudu.

Mafelelong a mengwaga ya bo 1970, ofisi ya lekala ya Zambia e ile ya thoma go hlokomela Malawi. Nna le bana babo rena ba bangwe re be re dula re nagana ka bana babo rena le dikgaetšedi ba Malawi e bile re ba rapelela . Ka ge ke be ke le setho sa lekala la Zimbabwe, ke be ke fela ke kopana le baemedi ba ntlokgolo, le bana babo rena bao ba ikarabelago ba go tšwa Malawi, Afrika Borwa, le Zambia. Ka mehla re be re ipotšiša gore, “Ke eng se sengwe gape seo re ka se direlago bana babo rena le dikgaetšedi ba Malawi?”

Ge nako e dutše e eya tlaišego yeo e ile ya fokotšega. Bana babo rena bao ba bego ba tšhabetše dinageng tše dingwe ba be ba boa Malawi, gomme bao ba bego ba šetše Malawi ba be ba se sa tlaišega kudu. Dinaga tša kgauswi di be di dumelela Dihlatse tša Jehofa go bolela ditaba tše dibotse e bile di se sa ba thibela go kopana mmogo. Ka 1991 Mozambique e ile ya dira se se swanago. Eupša re be re ipotšiša gore, ‘Na Dihlatse tša Jehofa tša Malawi di be di tlo lokologa neng?’

GO BOELA MALAWI

Boemo bja dipolotiki kua Malawi bo ile bja fetoga, ka 1993 mmušo o ile wa se sa thibela Dihlatse tša Jehofa. Ka moragonyana ke ile ka bolela le moromiwa yo a ilego a mpotšiša gore, “Na o tlo boela Malawi?” Ka nako yeo ke be ke na le mengwaga e 59 ka gona ke ile ka mmotša gore, “Aowa ke šetše ke godile!” Eupša ka lona letšatši leo re ile ra hwetša lengwalo leo le tšwago go Sehlopha se Bušago ba re botšiša ge e ba re ka se kgone go boela Malawi.

Re be re swanetše go dira phetho e boima ka gobane re be re rata kabelo ya rena ya Zimbabwe. Re be re thabile Zimbabwe e bile re na le bagwera ba babotse. Re be re ka dula Zimbabwe ge e ba re be re thabela go dira bjalo ka ge Sehlopha se Bušago se be se sa re gapeletše go boela Malawi. Ka gona re be re ka no kgetha go dula Zimbabwe. Eupša ke ile ka gopola kamoo Aborahama le Sara, le ge ba be ba godile ba ilego ba tlogela bophelo bja bona bja manobonobo gomme ba latela taelo ya Jehofa.—Gen. 12:1-5.

Re ile ra phetha ka go latela seo mokgatlo wa Jehofa o re botšago sona gomme ra boela Malawi ka di 1 tša February 1995, e lego lona letšatši leo re ilego ra ya Zimbabwe ka lona mengwageng e 28 e fetilego. Go ile gwa hlongwa komiti ya lekala yeo e bego e akaretša nna le bana babo rena ba bangwe ba babedi, gomme ka morago ga go boela mošomong re ile ra rulaganya gore go thongwe mediro ya Dihlatse tša Jehofa.

JEHOFA O ILE A TŠWELA PELE A GODIŠA

E ile ya ba tšhegofatšo e kgolo go bona Jehofa a godiša modiro wa gagwe! Ka 1993 palo ya bagoeledi e ile ya tloga go 30 000 gomme ya ya ka godimo ga 42 000 ka 1998. b Sehlopha se Bušago se ile sa dumelela gore go agwe ofisi ya lekala yeo e tlago go hlokomela tšhemo ya moo. Re ile ra reka lefelo le legolo kua Lilongwe gomme ka kgethwa gore ke be komiting ya go aga.

Ngwanabo rena Guy Pierce wa Sehlopha se Bušago o ile a fana ka polelo ya go neela moago o mofsa ka May 2001. Go be go na le bana babo rena ba ka godimo ga ba 2000 bao ba bego ba le moo, bao ba bantši ba bona ba ilego ba kolobetšwa ka godimo ga mengwaga e 40 e fetilego. Bana babo rena le dikgaetšedi bao ba botegegago ba ile ba kgotlelela go tlaišwa ka nako e telele. Ba be ba sena tšhelete e ntši eupša ba na le tumelo e tiilego go Jehofa. Eupša ga bjale ba be ba thabetše go bona Bethele ya bona e mpsha. Mo gongwe le mo gongwe mo Bethele mo ba bego ba eya gona gore ba bone, ba be ba opela dikopelo tša mmušo ka tsela ya se Afrika, e lego seo se ilego sa nkgoma pelo go fetiša selo le ge e le sefe bophelong bja ka. Se e be e le bohlatse bja go bontšha gore Jehofa o šegofatša bao ba kgotlelelago diteko e bile ba botega.

Ka morago ga gore Bethele e fele, ke ile ka thabela go hwetša kabelo ya go fana ka dipolelo ge go neelwa Diholo tša Mmušo. Bana babo rena le dikgaetšedi ba diphuthego tša Malawi ba ile ba thabela go agelwa Diholo tša Mmušo ka lebelo le ge bana babo rena ba moo ba be ba sena tšhelete e ntši. Peleng diphuthego tše dingwe di be di kopanela ka meagong yeo e dirilwego ka mehlare ya mepulokomo. Ba ile ba diriša magogwa ao a dirilwego ka mahlaka go rulela le dipanka tšeo di dirilwego ka letsopa gore ba kgone go dula. Ga bjale bana bešo ba ile ba diriša ditena tšeo ba ilego ba di šomiša go aga meago e mefsa yeo ba tlago go kopanela go yona. Eupša ba be ba sa thabela go šomiša dipanka go e na le ditulo ka gobane go be go na le polelwana yeo e rego, go dula go na le sekgoba pankeng!

Ke ile ka thabišwa ke go bona Jehofa a thuša batho gore ba gole moyeng. Bana babo rena ba bafsa ba kua Afrika ba be ba nkgahla kudu ka gobane ba be ba ithaopa le gona ba ile ba ithuta dilo tše dintši ba tlwaetšwa ke mokgatlo wa Jehofa ka mešomo yeo ba bego ba e šoma. Ka baka la seo ba ile kgona go ba le maikarabelo a mantši Bethele le ka diphuthegong. Diphuthego tše dintši di ile tša matlafatšwa ke balebeledi ba tikologo bao ba sa tšwago go kgethwa, bao ba bantši ba bego ba nyetše. Le ge batho ba bantši goba ba leloko ba ile ba letela gore ba be le bana, banyalani ba ba ile ba kgetha go se be le bana ka gobane ba be ba nyaka go hlankela Jehofa.

KE KGOTSOFADITŠWE KE DIPHETHO TŠEO KE DI DIRILEGO

Ke na le Anne Bethele ya Britain

Ka morago ga gore ke fetše mengwaga e 52 ke le Afrika, ke ile ka thoma go babja. Sehlopha se Bušago se ile sa dumela ge komiti ya lekala e kgopela gore re ye Britain. Re be re nyamišitšwe ke go tlogela kabelo ya rena yeo re e ratago, eupša bana babo rena le dikgaetšedi ba Bethele ya Britain ba re hlokometše kudu botšofading bja rena.

Ke kgodišegile gore go dumelela Jehofa a hlahla bophelo bja ka e bile phetho e botse yeo ke e dirilego. Mohlomongwe nkabe ke phela bophelo bjo bo fapanego ge nkabe ke ile ka ithekga ka tlhaologanyo ya ka. Jehofa o be a tseba seo ke se hlokago gore a ‘letliše ditsela tša ka.’ (Die. 3:5, 6) Ge ke be ke sa le mofsa ke be ke kgahlwa ke go bona ka moo khamphani e kgolo e šomago ka gona. Eupša ke ile ka thabišwa le go kgotsofatšwa ke go šomela mokgatlo wa Jehofa. Go hlankela Jehofa go ile gwa tliša e bile go sa dutše go tliša lethabo bophelong bja ka!

a Pego ya nakong e fetilego ya Dihlatse tša Jehofa kua Malawi e gatišitšwe ka go Puku ya Ngwaga ya Dihlatse tša Jehofa ya 1999 matl. 148-223.

b Gona bjale Malawi e na le bagoeledi ba ka godimo ga 100 000.