Skip to content

Skip to table of contents

LONGANEDHA DHI RI 37

Ni ka ni li ni thí li ni djoi djo

Ni ka ni li ni thí li ni djoi djo

“Jidha adi . . . krʉ lo u, ri e ngab’odha na krʉ lo djo.” ​—1 KO. 13:4, 7.

DYI 124 Tukuwe Washikamanifu

RI NǍ LE SI CHU NÁ LO *

1. I dz’ djó bí kʉ ná ndrŭ rinja ndima nzá ka ndima li ndima thí ro ddikpa le djo maddi ri, ná fø lo ká adi ko nanga ke nzɨ addudho?

 SHETANI dhó i dz’ djó ndrŭ nzá chu ndima ká ka ndima li ndima thí ie djo ma nari ro ri. Dhonalo turusa nji ná ndrŭ ma, politiki nǎ kpa ma, dini nǎ bbobbonga ma na dhó nyi adi ndrŭ thí bʉ krʉ saa ró. Bí kʉ ná ndrŭ adi riddi nari kʉ, ndima nzá ka ndima li ndima thí ro ndima dhó bbakau ma, ndima lai ndrŭ ma, ndirigoti ndima dhó familia nǎ ndrŭ ma na djo ri. Fø lo nzá ka ndi ke ko nanga ro ri. Dhonalo Biblia drangʉeri b’lo nari kʉ: “Nga sini ná saa na . . . , ndrŭ sie . . . nga kʉ chi ná ndrŭ, . . . ndrŭ djǒ tso gbá ná ndrŭ, . . . dzi ndima lai ndrŭ nanga dzi ná ndrŭ.” Føri na mana kʉ, ndrŭ ka sie nzá djo le ka le li le thí ro ná ndrŭ Shetani bbai, i dz’ djó mungu ndi e ro.​—2 Ti. 3:1-4; 2 Ko. 4:4.

2. (a) Ko ká ka ko li ko thí bbʉbbʉ dhé, ie djo? (b) Nja ndrŭ ká ka ndima dhu ngbá lo ndima tsó?

2 Nì mai ri kʉ føro, Wakristo ko kʉ ro ko churieri chu nari kʉ, ko ka ko li ko thí li lú Yova djo. (Yer. 17:7, 8) Ko urieri u nari kʉ, ke jirie ko ji ndirigoti ke “nzɨ bba” kʉ ndidzá bbakau ro ri. (Zb. 9:10) Ko ka ko li ko thí Yesu Kristo djo maddi dhonalo ke bbʉngʉe ndidzá shinga ko djotsina. (1 Pe. 3:18) Ndirigoti ko nganga nja ná lo nǎ ro ko urieri u nari kʉ, Biblia adi bblo kʉ ná chutsoddadha bbʉ ko dho. (2 Ti. 3:16, 17) Ko uri u nari kʉ, ko ka ko li ko thí Yova djo, Yesu djo, ndirigoti Biblia djo. Ro nja ndrŭ ka ndima dhuri ndima tsó, ndima ká ka ndima di ndima thí lili kutaniko nǎ le-djoi ma, le-vei ma na djo krʉ ddo ró. Njati rie lio ró, ká addudho ko ka ko li ko thí kpa djo?

KODHÓ LO U KO DJOI MA, KO VEI MA NA

Dz’ djolu gble, ko kʉ ngbà djo ko ka ko li ko thí ná ko djoi ma, ko vei ma na na ko bbai ndima ji Yova ro (Anja paragrafu 3)

3. Ko ká kʉ ngbá bblo pli kʉ ná pendeleo na? (Marko 10:29, 30)

3 Yova vʉ ko nja ko é ndi má dz’ djolu gble ná familia kana d’e. Føri kʉ bblo pli kʉ ná pendeleo ndirigoti ri nǎ ro ko adi faida ba bbo! (Azø Marko 10:29, 30.) Dz’ djolu gble, ko kʉ ko bbai ji Yova ná ko djoi ma, ko vei ma na na ndirigoti kpa adi kpakpanga nji nja ndima njinjí Yova dhó yadha na ndima dhó maisha nǎ d’e. Kodhó luga ma, kodhó desturi ma, ko thó ná ru ma na ka ndi é njonjo kpa ró ro, ro ko adi jidha dhé dhǒ kpa dho njati rie ya kwanza ma ko nju kpa na ri ró. Bbo ko jirie nari kʉ, madha ko bbʉ ddinga kodhi ra nǎ ji dhi Baba dho nari.​—Zb. 133:1.

4. Kodhó lo ká u ko djoi ma, ko vei ma na addudho?

4 Nzá ri ro d’e rie njini ná ngatsi, njʉ kodhó lo uri ko di ddi ko tso gbani ro ko djoi ma, ko vei ma na. Nja saa na, kpa adi ko tsotso kó ko djo li o ná no d’udha na. (Ro. 15:1; Gal. 6:2) Føri kina, kpa adi ko tsotso kó nja ko njinjí Yova dho klø na ndirigoti ko má Yova dzá kau d’e. (1 Te. 5:11; Ebr. 10:23-25) Addinga ngbaribbai ma ko ka ko mbue ko njati kutaniko ée nga ndi b’o ko ronga, ko tøni kpakpa ko krʉ dhó mbubai Shetani ma, kedhó che kʉ ná i dz’ ma na tso ró ró nari djo. Shetani ma, ndi adi djonga nja ná kpa ma na si kʉ lɨ ta Mungu dzá ndrŭ tso ro karrnga goti. Fø saa na ko si mbai po bbo ko djoi ma, ko vei ma na si ko tsotso ko nari dho!

5. Nja saa djo ká rie kpakpa nja ndrŭ dho ndima li ndima thí le-djoi ma, le-vei ma na djo addudho?

5 Nì mai ri kʉ fø ro, nja ndrŭ adi rinja ri kʉ kpakpa ndima li ndima thí le-djoi ma, le-vei ma na djo dhonalo njaro kpa d’rangʉe ddikpa siri ndima lai dho ndirigoti fø le rangʉe fø lo ki d’ra nja ndrŭ dho inga kpa nzá njingʉe ndima tsoni djo ná lo ri. Inga kutaniko nǎ ddikpa le njingʉe inga le pongʉe ná lo vongʉe kpa thí ronga bbo. Fø di ná lo ka ndi liri rie kpakpa ko li ko thí nja ndrŭ djo. Nde, ko tsotso ká addu ka ndi kó nja ko li ko thí ko lai Wakristo djo d’e?

KO JI KO DJOI NARI ADI RILI KO LI KO THÍ LI KPA DJO

6. Jidha ká ka ndi kó ko tsotso nja ko li ko thí nja ndrŭ djo d’e ngbaribbai? (1 Wakorinto 13:4-8)

6 Le thí le li ndrŭ djo nari adi ndi dyʉ jidha ro. 1 Wakorinto sura 13 ti jidha djo ná lo ka ndi kó ko tsotso bbo nja ko li ko thí nja ndrŭ djo d’e, inga ko li ko thí ki vi kpa djo rie bʉ ma kpa bʉe ko thí ri ró. (Azø 1 Wakorinto 13:4-8.) Loroji na, verse 4 ripo “jidha e ngatsovedha na ndirigoti zølo na.” Yova adi ko tsoveve nì mai ko adi chenga nji ke laidjo ro. Bbʉbbʉ dhé, ko ka ko ve ko djoi tso ve nja saa na kpa njí inga kpa po ná lo vó ko thí ronga vo ma ró. Verse 5 ri ki ndri: “[Jidha] nanga nzɨ adi kani ka ri. Ndirigoti ri nzɨ adi ndi thí ronga voe ná lo nanga zøri.” Ko nzá ka ko jiri ko di ko “thí ronga voe ná lo nanga zø” ndiri na ko di ko djoi taeni nari ronga b’o ko djǒ nǎ nja ko si ri ngano gosi ná saa djo d’e ri. Muhubiri 7:9 ripo nari kʉ, ri nzá ngani ko “nanga di kani tse ri.” Waefeso 4:26 nǎ i lo na le njínji nari kʉ bblo pli: “Nzɨ bba dyi ti ni djó thø na ni kʉ ro”!

7. Matayo 7:1-5 nǎ kʉ ná kanuni ká ka ndi kó ko tsotso ngbaribbai nja ko li ko thí nja ndrŭ djo d’e?

7 Nja ka ndi kó ko tsotso ko li ko thí ko djoi ma, ko vei ma na djo nari kʉ, ko di kpa nja Yova adi kpa nja nari bbai. Mungu jirie kpa ji ndirigoti ke nzɨ adi kpadhó chenga ronga b’o ndi djǒ nǎ ri. Kodho maddi nzá ringani ko njiri fø ri. (Zb. 130:3) Kpadhó kosa djo ko lie ko thí nari rɨngana, ringani ko di kpakpanga nji ko di kpadhó bblo kʉ ná sifa nja ndirigoti ko di ngaddi kpa ka ndima njí ná bblo lo djo. (Azø Matayo 7:1-5.) Ko adi riu nari kʉ, kpa jirieri ndima njí bblo lo nga ndima vó ko thí ronga ri, dhonalo jidha adi “krʉ lo uu.” (1 Ko. 13:7) Føri na mana nga kʉ Yova adi riji ko li ko thí nja ndrŭ djo ngadhi bblo kʉ ná sababu dho ri, føri rɨngana ke adi riji ko li ko thí kpa djo kpa dhori ndima djo le ka le li le thí ngbà nari dho. *

8. Ni djoi djo ni ni thí li nari na ká ni ka ni rá anzi ngbaribbai?

8 Le thí le li ndrŭ djo nari ma, heshima ma na adi si, ndrŭ nji ná lo le nja nari nǎ ro, ro fø lo adi saa dzi. Nde, ni ká ka ni rá anzi ni djoi djo ni ni thí li nari na ngbaribbai? Anjiri ni chu kpa bblo. Adi loti kpa na njudha dhi ngana. Akperi ni di lod’ra kpa ma na. Adi kpa tsoveve, ndirigoti abba kpa dhǒ ndima djo le ka le li le thí ngbà nari. Ya kwanza, njaro ni nzá ka ni d’ra nidhó ngaddidha ma, ni ni mbu nari ma na krʉ go chudha tso ni nga ná ke dho ri. Ro ni kana kau di dhidhi ró, njaro ni ka ni jiri ni d’ra ngbaribbai ma ni ni mbu nari gʉ bbo ke dho. (Lu. 16:10) Njati ddikpa le-djo rá ni tie ná lo djonga nyanya ró ká ni ka ni njí addu? Nzɨ si ni kana kau tse, føri rɨngana abba saa ro da vi. Ndirigoti nzɨ bbari sese kʉ ná ndrŭ nji ná lo bʉ ni thí ndiro nzɨ ni li ni thí nja le-djoi djo ró. Fø lo djo ko ngaddi ro, ko si loti Yova dzá chi ngʉ tøni ná njí dhi kpa djo ngbà mai nja ndrŭ bʉngʉe ndima thí bʉ ro, kpa rangʉe anzi dhé nja ndrŭ djo ndima ndima thí li nari na.

ABA SOMO NJA NDRŬ DJO LINGɄE NDIMA THÍ NÁ NDRŬ DHÓ LOROJI NǍ RO

Ngbà mai Eli ngʉngʉe logoti che Hana dho ro, le rangʉe anzi dhé Yova kpe ná lo djo ndi ndi thí li nari na (Anja paragrafu 9)

9. (a) Nì mai daraka na kʉ ná ndrŭ ngʉ chelo nji ro, Hana ká rangʉe ndi ndi thí li Yova djo nari na anzi ngbaribbai? (b) Hana dhó lo ká ddi addu nga ni dho Yova kpe ná lo djo le le thí li nari djo? (Anja ri chuti ji.)

9 Daraka na kʉ ná le-djo nji ná lo ká bʉrie ni thí ro b’lo? Njati rie b’lo ró, ni ka ni ba faida Hana dhó loroji nǎ ro. Fø saa djo Bbo Kuhani Eli ngʉ adi chutso ddá Yova dho le ngʉ adi bbʉ ná madha dho Izraeli nǎ. Ro kedhó familia nǎ ndrŭ nga ngʉe bblo kʉ ná mufano ri. Ke ddui ngʉe bbakuhani ná kpa ngʉ adi dopadha dhi nyi ma, uasherati ma na nji bí ina, nì mai ri kʉ fø ro kpadhi baba nzɨ ngʉ adi kpa dho ka ná malipizi ro bbʉ ri. Yova nzá tungʉe Eli ro théi fø saa na bbo kuhani dhi njí djó ro ri. Ro, Hana nzá bbangʉe tabenakulo na ndi ra Yova ma nari tso ro ri, nì mai Eli ngʉe bbo kuhani godhé ro. Hana ngʉ sala nji bbo vodha na ndi kʉ ro, nari Eli njangʉe ná saa na ke ddingʉeri théi nari kʉ fø le rɨ wa. Nzá ndi ne lo dzá bbʉbbʉnga maddi ro ke ngangʉe chelo ndi ti le djo nari tso théi. (1 Sa. 1:12-16) Nì mai ri kʉ føro, Hana tsongʉeni nari kʉ, njati ndi ba kpetsi ngba ró ndi si fø ngba cho ngba rá njínji tabenakulo na, ná følu Eli ka ndi b’oe ngba ronga. (1 Sa. 1:11) Fø saa djo ká Eli dzá nzø ngʉe go ndima kosa nji ro? Go o, ro luti Yova bbʉngʉe malipizi kpa dho. (1 Sa. 4:17) Fø saa na, Mungu lengʉe Hana ronga, ro ke bbʉngʉe le dho ná ngba ró dho ngʉe Samweli.​—1 Sa. 1:17-20.

10. Ngbà mai nja ndrŭ dzingʉe ndi nanga dzi ro, Daudi ká rangʉe anzi nja ndrŭ djo ndi ndi thí li nari na ngbaribbai?

10 Ni nanga ro ká nidzá chøchø kau dzirie b’lo? Njati rie b’lo ró, anja Pi Daudi dangʉe lu ná i lo. Kedhó bbakau kana ddikpa kpetsi ke ró dho ngʉe Ahitofeli. Ro Daudi dhi ddùna Absalomu mbungʉeri ndi dhʉ pidhinga Daudi dhó ro ná saa djo, Ahitofeli mai ngʉe Absalomu una. Daudi ddù ma, kedhó kau ke ngʉ dyá ná ke ma na tsangʉe ke ro, ná føri ka ndi vongʉe Daudi thí ronga bbo! Ro Daudi nzá bbangʉe ndi nanga ndrŭ dzi ná føri liri nzɨ ndi li ndi thí nja ndrŭ djo ri. Ke rangʉe anzi nzá gbangʉe ndi tso Absalomu na ná ndidzá kau Hushai djo ndi ndi thí li nari na. Daudi ngʉe bblo kʉ ná sababu na ndi li ndi thí Hushai djo. Nì mai Daudi tsotso ndi kó nari na Hushai ngʉ ndidhó maisha li hatari na ro, ke dhongʉeri ndi kʉ bblo kau nari dhǒ.​—2 Sa. 17:1-16.

11. Nabali dhó njí dhi kpa kana ddikpa ke ká dhongʉe ndi ndi thí li nja ndrŭ djo nari ngbá chu na?

11 Akonja Nabali dhó njí dhi kpa kana ddike dhó loroji maddi. Daudi ma, ndi unakpa ma na b’ongʉe Nabali dhó njí dhi kpa ronga bblo. Ro luti, Daudi kongʉe nyo ndi unakpa dho fø mali dhi ke Nabali tsó ngbà ke ka ndi bae ná ngatsi. Ro Nabali nyingʉeri nyi ná saa djo, fø lo kangʉeni Daudi lu bbo, ke vʉngʉeri ndi ché Nabali bbá adzá kpetsi kʉ ná ritsi krʉ. Ddikpa njí dhi ke rangʉe fø lo d’ra Nabali bbá le Abigaili dho. Ndi kʉ fø dzá ddike nari dho fø ke chungʉeri chu nari kʉ, Abigaili ka ndi gø ndi gø. Nyi ndi nyie nga nari rɨngana, ke ungʉeri u Abigaili ka ndi thɨe fø lo thika thɨ. Ke ungʉe fø lo u dho nari kʉ, Abigaili chungʉeni chu nyodyu dhi isɨle. Luti njingʉeni ná lo dhongʉeri dhǒ nari kʉ, ke ngʉe bblo sababu na ndi li ndi thí Abigaili djo. Abigaili njingʉe kpakpanga ndirigoti le chongʉe Daudi tso ndiro nzɨ ke nji ndi pɨe ná lo ró. (1 Sa. 25:2-35) Abigaili ungʉeri u nari kʉ, Daudi ka ndi é kiasi na nì.

12. Yesu ká dhongʉe ndi ndi thí li nì ndi unakpa djo nari ngbaribbai nì mai kpa ngʉ kosa nji ro?

12 Yesu ngʉ adi ndi thí li ndi unakpa djo li nì mai kpa ngʉ adi kosa nji ro. (Yoh. 15:15, 16) Yakobo ma, Yohana ma na nzingʉeri Yesu tso ke si ndima li pekee kʉ ná ngana Pidhinga nǎ, ro Yesu nzá dhungʉe ri ro ndi tsó i kpa ronga ká addu cho nja ndima njínji Yova dho inga nzɨ kpa di mitume. (Mk. 10:35-40) Nì mai ri kʉ føro, Yesu kpa lø ná kuna ke unakpa krʉ bbangʉe ke bba. (Mt. 26:56) Fø lo ma nzá ddi lingʉeri Yesu bbá kpa djo ndi ndi thí li nari tso ro ri. Ke chungʉe kpa kaka nzá nari chu nì mai ri kʉ føro, ke “jingʉe kpa kpø ndidzá dhe djo.” (Yoh. 13:1) B’lo ndi ga nari goti Yesu bbʉngʉe ndi una chi tøni ná 11 kʉ ná mitume dhona bbo na mana kʉ ná daraka, fø daraka ngʉe kpa njí ndrŭ wanafunzi ndirigoti kpa b’o ndidhó bbo na mana kʉ ná chembø ronga. (Mt. 28:19, 20; Yoh. 21:15-17) Ke ngʉe bblo kʉ ná sababu na ndi li ndi thí nzá kaka ná fø kpetsi kpa djo. Kpa krʉ njingʉe njí chi ndima tøni ro kpø ndima dhó dhe djo. Bbʉbbʉ dhé, Hana ma, Daudi ma, Nabali bbá njí dhi ke ma, Abigaili ma, Yesu ma na bba bblo kʉ ná loroji nzá kaka ná ndrŭ djo le le thí li nari kana.

NGBARIBBAI MA KO KA KO LI KO THÍ KI KO DJOI DJO NARI

13. Addui ká ka ndi liri rie kpakpa ko di ko thí li nja ndrŭ djo?

13 Ni ká d’rarie siri ro b’lo ddikpa le-djo dho ndirigoti luti ni rá riba ke d’ra ri nja ndrŭ dho? Fø lo ka ndi ngbʉ ni djonga chesani. Ddikpa le-ve d’rangʉe ndidhó siri ddikpa muzee dho ndirigoti le-ve ungʉeri u nari kʉ, ke nzá ka ndi rá ri d’ra nja ndrŭ dho ri. Ro luti fø muzee bbá le nzingʉe fø le-ve nja ndi li le kpakpa d’e, ké dho le nanga keni ná lo kʉ, muzee bbá le chungʉe le-ve d’rangʉe muzee dho ná siri chu. Le-ve rangʉe riutso ddi nari kʉ, ri kʉ kpakpa ndi li ndi thí fø muzee djo. Le-ve njingʉe kpakpanga nja ndi tsotso koni d’e, føri dho le rangʉe ri d’ra d’i muzee dho. Fø muzee kongʉe le tsotso nja le di ndi thí li wazee djo d’e.

14. Addui ká kongʉe ddikpa le-djo tsotso nja ndi li ndi thí ki vi nja ndrŭ djo d’e?

14 Ddo bí kana ddikpa le-djo nanga kangʉeni bbo aro kʉ ná wazee djo. Ke ngʉ adi rinja fø kpa djo nzá ndi ka ndi li ndi thí ri. Ro ke ngangʉe ngaddidha tso bbo dho ndi ngʉ adi heshima bbʉ ná le-djo pongʉe ná lo djo. Fø lo ngʉe: “Kodhó mbuba kʉ Shetani, ro nga ko djoi ri.” Le djo ddingʉe nga fø lo djo li ndi li ndi dyu ro ndirigoti ndi ká ka ndi njí addu ma nari djo. B’lo ndi nzi Yova dhó le tsotsokodha nari goti ke njingʉe ngoi fø wazee na.

15. Le thí ki le li nja ndrŭ djo nari ká ka ndi dzi saa addudho? Abbʉ loroji.

15 Ni ká virie nidhó pendeleo ro b’lo? Føri ka ndi é njedha dhi lo. Grete ma, ndidzá mama ma na ngʉe chi ngʉ tøni ná Yova dzá Dimu Allemagne nǎ Nazi dhó saa na, 1930 djó ro gʉ kodhó lod’radha dhi njí gʉngʉeni ná saa na. Grete ngʉe hwè na ndi bangʉe pendeleo ndi di Dzamu dhi Munara dhi kopi ndí ndi lai Wakristo dho nari dho. Ro, le-djoi rangʉe utso d’i nari kʉ, le dzá baba ddani dda bbʉbbʉlo na ná saa na, kpa tungʉe ledhó fø pendeleo tu dhonalo kpa do ngʉ nji le dzá baba si kutaniko nǎ lod’ra wapinzani dho nari dho. Føri nga ngʉe Grete bangʉeni na ná kpakpalo dzá mwisho ri. Dz’ djolu gble dangʉe ná ya pili vita kana le-djoi bbangʉe Grete ma, ndidzá mama ma na dhona ndima gazeti dhi kopi bbʉ nari tso bba. Føri kina, kpa nzɨ ngʉ adi loti kpa na njati ndima nju kpa ma na chu na ró ri. Føri ngʉe bbo kʉ ná kpakpalo! Grete thí ronga fø lo vongʉe bbo ndirigoti fø le-djoi zø le nji ndirigoti le li ndi thí kpa djo nari dzingʉe saa bbo. Luti le rangʉe riutso d’i nari kʉ, Yova ka ndi njí kpa zø njí, føri dzá lodho ringani ndi ma njí kpa zø ddi. *

“Kodhó mbuba kʉ Shetani, ro nga ko djoi ri”

16. Ri ká ngani ko di kpakpanga nji nja ko di ko thí li ko djoi ma, ko vei ma na djo adddudho?

16 Njati rie b’lo ni ro darie fø di ná kpakpalo lu ri ró, anji kpakpanga nja ni di ni thí ki li vi ndrŭ djo d’e. Nidhó lo ka ndi u saa, ro ni nji ná fø kpakpanga na mana sie bbo. Loroji na, njati rie b’lo ko nyorie sumu le li nǎ ná nyo ro ri ró, ko ka ko di ngaddi bbo ko ji ko nyo ná nyo djo. Nì mai ri kʉ føro, sumu le li nǎ ná nyo ko nyongʉe nari nzá ka ndi liri ko bbá nganyodha tso ro ri. Føri bbai, ko nzá ka ko bbá ddikpa chelo liri ko bbá ko djoi ma, ko vei ma na djo ko ko thí li nari tso ro ri, dhonalo ko churi nari kʉ kpa kʉ nzá kaka ná ndrŭ. Njati ko li ko thí ki vi kpa djo ró, ko sie hwè na, ndirigoti ri si ko tsotso ko, nja ko famu ko ká ka ko njí addu nja kutaniko nǎ ndrŭ di ndima thí lili ndima djo d’e nari.

17. Le thí le li ndrŭ djo nari na mana ká kʉ bbo addudho ndirigoti gosi ná lo nǎ ká ko si loti addu djo?

17 Shetani dzá i dz’ djó, le thí le li ndrŭ djo nari e kpakpa, ro ko ka ko li ko thí li ko djoi ma, ko vei ma na djo dhonalo kpa jirie ko ji ndirigoti ko maddi jirie kpa ji. Fø ko rinji nari adi rili ko é hwè na njʉ, ko tso gbani ddi ndirigoti ko ronga si b’oni b’o gosi ná kpakpalo dhi saa djo. Nde, ni ká ka ni njiri ngbǎ njati rie bʉ ddikpa le bʉe ni thí ndirigoti ni nzɨ adi ni thí ro li ddikpa le djo maddi ri ró? Anjiri ni nja lo Yova adi lo nja nari bbai, anjinjí Biblia nǎ kanuni na, anji kpakpanga ni ji ni djoi ndirigoti azø Biblia nǎ loroji. Ko ka ko sisi ko thí bʉ ná lo djolu ndirigoti ko li ko thí ki vi nja ndrŭ djo. Njati ko njiri fø ró ko si ba ná ledha kʉ, ko sie bbakau na bí, fø kpa na ko ‘kana nga sie chøchø le dhi djona djolu.’ (Mez. 18:24) Ro nja ndrŭ djo ko ko thí li nari nzá kaka ri, ro ringani kpa maddi churi nari kʉ ndima ka ndima li ndima thí ko djo ddi. Gosi ná lo nǎ ko si ngbaribbai ma, ko ka ko liri ko djoi li ndima thí ko djo nari nja.

DYI 99 Ndugu na Dada Wote

^ Kodhó lo uri ko li ko thí ko djoi djo. Føri nga e krʉ ddo ró sʉsʉ ri dhonalo nja saa na, kpa adi ko thí bʉbʉ. I lo nǎ, ko si loti ko ka ko njinjí na ná Biblia nǎ kanuni ro djo, ndirigoti ko ka ko ddinga djo ná b’lo dangʉe ná ndrŭ dhó loroji djo. Føri si ko tsotso ko, ko ra anzi ko thí ko li ko djoi ma, ko vei ma na djo nari na inga ko li ko thí ki kpa djo njati rie bʉ ma kpa bʉ ko thí ri ró.

^ Biblia rija ko dho nari kʉ, kutaniko nǎ nja ndrŭ djo nzá ringani ko li ko thí ri. (Yud. 4) Che kʉ ná le-djoi rimbu ndima njí che kʉ ná lo nja ndrŭ ró ndima dhó “shasha dhi lo” chulu, ná fø di ná lo nzɨ adi njini bí ina ri. (Mdo. 20:30) Ko adi rivʉ nzɨ ko li ko thí fø di ná kpa djo inga nzɨ ko rr kpa rr maddi.

^ Ni ji ni chu lo bbo Grete dhó lo djo ró, anja Annuaire 1974 des Témoins de Jéhovah nǎ paje 129-131.