Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 37

Šaj te ovel tut doverba ko tle phralja

Šaj te ovel tut doverba ko tle phralja

O mangipe sa verujnela, ko sa nadinela pe (1. KOR. 13:4, 7)

GILI 124 Sekogaš te ova verna

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. Soske na iznenadinela amen adava so e manušen nane len doverba ko javera?

 O MANUŠA taro e Satanaskoro sveto na džanena više kaske šaj te verujnen. Ola tane but puti razočarime taro trgovsko sistem, taro političarija hem taro religiozna vodačija. But džene, isto agjaar, našti te verujnen pumare amalenge, komšienge pa čak ni pumare familijake. Akava na valjani te iznenadinel amen. Ki Biblija pišinela: „Ko posledna dive... o manuša nane te oven verna... ka oven klevetnikija... predavnikija“. Javere lafencar, o manuša ka oven sar o devel akale svetoskoro kaske so ni hari našti te verujnel pe (2. Tim. 3:1-4; 2. Kor. 4:4).

2. a) Ki kaste šaj te ovel amen celosno doverba? b) So šaj te pučen pe nesave?

2 Ama sar hristijanja džanaja kaj šaj te ovel amen celosno doverba upro Jehova (Erem. 17:7, 8). Siem uverime kaj ov mangela amen hem kaj „nikogaš nane te mukhel“ ple amalen (Ps. 9:10). Šaj isto agjaar te ovel amen doverba ko Isus soske ov dengja plo životo amenge (1. Pet. 3:18). Hem taro lično iskustvo džanaja kaj i Biblija dela amen vodstvo koleste so šaj potprina amen (2. Tim. 3:16, 17). Amen siem uverime kaj šaj te ovel amen doverba ko Jehova, ko Isus hem ki Biblija. Ama nesave šaj pučena pe dali sekogaš šaj te ovel len doverba ko phralja hem ko phenja taro sobranie. Ako o odgovor tano oja, soske šaj te vakera adava?

VALJANENA AMENGE AMARE PHRALJA HEM PHENJA

Ko celo sveto isi amen doverliva phralja hem phenja kola so mangena e Jehova isto sar amende (Dikh ko pasus 3)

3. Savi bari prednost isi amen? (Marko 10:29, 30).

3 O Jehova biringja amen te ova delo tari leskiri familija soj ko celo sveto. Razmislin samo koja bari prednost isi amen hem kobor bereketija anela amenge adava! (Čitin Marko 10:29, 30.) Ko celo sveto, isi amen phralja hem phenja so mangena e Jehova isto sar amende hem kola so dena pestar sa te šaj te živinen sprema leskere merilija. Iako amari čhib, kultura hem o način sar uravaja amen razlikujnela pe lendar, sepak osetinaja amen paše lencar čak keda prvo puti dikhaja amen. Posebno uživinaja keda zaedno lencar slavinaja hem obožavinaja amare mangle Dade (Ps. 133:1).

4. Soske valjanena amenge amare phralja hem phenja?

4 Akana poviše taro bilo keda angleder valjani te ačhova ko jekhipe amare phralencar hem phenjencar. Ola ponekogaš pomožinena amenge te phirava amaro pharipe (Rim. 15:1; Gal. 6:2). Isto agjaar, ohrabrinena amen te ačhova aktivna ki služba hem ponadari da te ova duhovno zorale (1. Sol. 5:11; Evr. 10:23-25). Razmislin samo so bi ovela sine amencar te na ovel amen sine o sobranie kova so pomožinela amen te borina amen protiv amare dušmanja — o Satana hem leskoro lošno sveto. Panda hari o Satana hem okola soj teli leskiri vlast ka napadinen e Devleskere slugen. Ko adava periodi ka ova but blagodarna so amare phralja hem phenja tane uzi amende!

5. Soske šaj nekaske te ovel pharo te ovel le doverba ko phralja hem ko phenja?

5 Ama nesavenge šaj te ovel pharo te ovel len doverba ko phralja hem phenja, šaj adaleske so vakergje lenge nešto doverlivo a ola širingje adava e javerenge, ili na ikergje pe ko plo lafi. Ili nekoj taro sobranie vakergja ili kergja nešto so but povredingja len. Ako slučingja pe amenge nešto asavko, so šaj te pomožinel amenge te irana amari doverba ko phralja?

O MANGIPE POMOŽINELA AMENGE TE OVEL AMEN DOVERBA

6. Sar šaj o mangipe te pomožinel amenge te ovel amen doverba? (1. Korinkjanite 13:4-8).

6 O mangipe tano temeli baši doverba. Ko 1. Korinkjanite 13 poglavje tane opišime but aspektija taro mangipe kola so pomožinena amenge te ovel amen ili te irana amari doverba ko javera. (Čitin 1. Korinkjanite 13:4-8.) Na primer, o 4 stiho vakerela kaj „o mangipe tano strplivo hem ljubezno“. O Jehova tano amencar strplivo iako grešinaja leske. Adaleske, amen da mora te ova strpliva e phralencar ako vakerena ili kerena nešto so povredinela ili so nervirinela amen. O 5 stiho vakerela „o mangipe na holjanela lokheste, na pamtinela o lošnipe“. Ako mangaja te bistra o lošnipe na valjani te ikera ki godi adava so kergje amenge o phralja hem palo adava keda ka ovel amen prilika te spomnina lenge. Ko Propovednik 7:9 pišinela „ma vredžin tut sigate“. Namesto adava, valjani te primenina o lafija so arakhljovena ko Efešanite 4:26: „Ma mukhen te nakhel o dive, a tumen panda te oven holjame!“

7. Sar o načelija taro Matej 7:1-5 pomožinena amenge te ovel amen doverba ko javera?

7 Jekh javer buti so šaj te pomožinel amenge te ovel amen doverba ko phralja tani ako dikhaja ki lende sar o Jehova so dikhela. Ov mangela len hem na pamtinela lengere greške, a na valjani ni amen (Ps. 130:3). Namesto te koncentririna amen ko lengere slabostija, valjani te trudina amen te dikha lengere šukar osobine hem te la ko predvid kaj tane spremna te keren šukaripe e javerenge. (Čitin Matej 7:1-5.) Na sumninaja amen ki lende soske o mangipe „sa verujnela“ (1. Kor. 13:7). Adava na značinela kaj o Jehova očekujnela amendar te verujna e javerenge bizi pričina, nego te ovel amen doverba ki lende adaleske so sikavgje kaj tane doverliva. b

8. Sar šaj te sikljove te ovel tut doverba ko phralja?

8 Isto sar o poštovanje, i doverba da valjani te zaslužinel pe a bašo adava valjani vreme. Sar šaj te ovel tut doverba ko phralja? Zapoznajn len pošukar. Ker lencar lafi keda sian ki dvorana. Dža lencar ki služba. Ov lencar strplivo agjaar so ka de len i prilika te sikaven kaj tane doverliva. Ko početok šaj nane te vakere sa tutar nekaske so sigende zapoznajngjan le. Ama, sar ovena popaše, šaj ka ove pospremno te vakere leske poviše bukja tutar (Luka 16:10). A so ako jekh phral sikavgja kaj nane doverlivo? Namesto sigate te otkažine tut lestar, ov strplivo lea. Hem ma dozvolin bašo postapke taro nekobor džene te našave tli doverba ko javera phralja. Povrzimo akalea, te dikha primerija taro nekobor sluge e Jehovaskere kola so iako sine razočarime nekastar sepak sine len doverba ko javera.

SIKLJOV OKOLENDAR SO NA NAŠAVGJE PLI DOVERBA KO JAVERA

Iako o Ilij pogrešno reagiringja, e Ana ponadari da sine la doverba ko Jehova hem ko manuša kaste so ov postavingja (Dikh ko pasus 9)

9. a) Sar i Ana ponadari da sikavgja doverba ko Jehova iako nesave kola so postavingja len o Jehova grešingje? b) So sikljovea taro e Anakoro primer bašo adava te ovel amen doverba ko manuša kaste so o Jehova postavingja? (Dikh i slika.)

9 Dali nekogaš sian sine razočarimo tari postapka nesave phraleskiri so isi le nesavi odgovorno zadača ki organizacija? Ako oja, but ka pomožinel tuke ako razmislinea bašo e Anakoro primer. Ko adava vreme prvosvešteniko sine o Ilij hem ov predvodinela sine e Izraelcon ko obožavibe e Jehova. Ama leskiri familija ni hari na sine primerno. Leskere čhave kola so sine sveštenikija ponašinena pe sine lošno hem kerena sine nemoral. Sepak, lengoro dad na kergja skoro ništo te šaj te ispravinel o bukja. O Jehova na cidingja le odma tari prvosvešteničko služba. Ama i Ana ponadari da džala sine ko sveto šatori iako o Ilij panda sine prvosvešteniko. Ki jekh prilika, oj tari dukh molinela pe sine hem o Ilij mislingja peske kaj tani mati. Namesto te ispitinel, ov bizo te pučel kritikujngja la (1. Sam. 1:12-16). I Ana angleder dengja lafi kaj ako ovela la čhavo ka del le te služinel ko sveto šatori. Oj sine spremno te ikerel pe ko plo zavet, iako adava značinela sine kaj o Ilij ka grižinel pe lakere čhaveske (1. Sam. 1:11). Dali e Ilijaskere čhave ponadari da ponašinena pe sine lošno? Oja, hem o Jehova kergja nešto ko pravo vreme (1. Sam. 4:17). A e Ana nagradingja la jekhe čhavea kova so vikinela pe Samoil (1. Sam. 1:17-20).

10. Sar o David sikavgja kaj isi le doverba ko javera iako sine izneverimo?

10 Dali nekogaš sian sine izneverimo taro nesavo paše amal? Ako oja, razmislin bašo cari o David. Jekh taro leskere amala sine o Ahitofel. Ama keda e Davideskoro čhavo o Avesalom manglja te lel lestar o prestol, o Ahitofel gelo tari e Avesalomeskiri strana. Verojatno but dukhandilo e Davide so hem leskoro čhavo hem leskoro najpaše amal protivingje pe leske. Ama, adaja situacija na čhinavgja e Davide te ovel le doverba ko javera. Le sine le ponadari da doverba ko jekh javer verno amal, ko Husaj, kova so na priklučingja pe ki pobuna. E Davide sine le šukar pričine te verujnel e Husajeske, ov dokažingja kaj tano šukar amal čak rizikujngja plo životo te šaj te pomožinel e Davideske (2. Sam. 17:1-16).

11. Sar jekh taro e Navaleskere sluge sikavgja kaj isi le doverba ki Avigeja?

11 Razmislin isto agjaar bašo jekh taro e Navaleskere sluge. O David hem leskere manuša zaštitinena sine Navaleskere slugen, iako na sine dužna te keren adava. Palo nesavo vreme o David rodingja hari hajbaske taro Naval kova so sine but barvalo. Ama keda o Naval na manglja te del len, o David sine doborom holjamo so odlučingja te mudarel sekole murše taro e Navaleskoro kher. Jekh sluga vakergja akava e Navaleskere romnjake, e Avigejake. Adaleske so živinela sine ko e Navaleskoro kher, ov džanela sine kaj leskoro životo zavisinela tari Avigeja. Namesto te našel, le sine le doverba kaj i Avigeja šaj te smirinel i situacija soske oj sine pendžardi sar mudro džuvli. Pokasno dikhlja pe kaj šukar kergja so verujngja lake. I Avigeja hrabro ubedingja e Davide te na kerel adava so planiringja (1. Sam. 25:2-35). La sine la doverba kaj o David ka ovel razumno.

12. Sar o Isus sikavgja kaj sine le doverba ko ple učenikija iako sine len maane?

12 E Isuse sine le doverba ko ple učenikija iako sine len maane (Jovan 15:15, 16). Keda o Jakov hem o Jovan rodingje lestar te čhivel len ko jekh posebno than ko Carstvo, ov na vakergja lenge kaj taro pogrešna motivija služinena e Jehovaske hem na vakergja kaj našti više te oven apostolija (Mar. 10:35-40). Palo nesavo vreme sa e Isuseskere učenikija mukhle le i rat keda astargje le (Mat. 26:56). Ama o Isus na čhinavgja te verujnel lenge. Ov šukar džanela sine lengere slabostija ama manglja len dži ko krajo (Jovan 13:1). Otkeda voskresningja, ov čak dengja ple 11 apostolenge jekh bari odgovornost, te predvodinen ko propovedibe hem te grižinen pe bašo leskere skapocena bakhre (Mat. 28:19, 20; Jovan 21:15-17). Le sine le šukar pričine te verujnel akale nesovršena manušenge. Sarine ola ačhile verna dži ko krajo taro plo životo. Dži akana dikhlem kaj i Ana, o David, e Navaleskoro sluga, i Avigeja hem o Isus sikavgje amenge kaj šaj te ovel amen doverba ko nesovršena manuša.

SAR ŠAJ TE IRANA AMARI DOVERBA KO JAVERA

13. So šaj te kerel amenge pharo te ovel amen doverba ko javera?

13 Dali vakergjan nesave phraleske jekh doverlivo buti a palo adava doznajngjan kaj vakergja adava e javerenge? Adava šaj but te povredinel tut. Jekh puti jekh phen doveringja pe jekhe starešinaske baši jekh lično buti. O javer dive e starešinaskiri romni javingja pe lake te ohrabrinel la hem tegani i phen halili kaj o starešina vakergja ple romnjake so kergja laja lafi. Adaleske e phenjake sine više pharo te ovel la doverba ko adava starešina. Ama oj sepak postapingja ispravno hem rodingja pomoš. Oj kergja lafi javere starešinaja hem ov pomožingja lake palem te ovel la doverba ko starešine.

14. So pomožingja jekhe phraleske palem te ovel le doverba ko duj starešine?

14 Jekh phral poviše vreme sine holjamo duje starešinenge hem na sine le doverba ki lende. Ama ov počmingja te razmislinel bašo nešto so vakergja jekh phral kole so but poštujnela sine. Akava phral vakergja jekh ednostavno ama but jako izjava: „O Satana tano amaro dušmani, a na amare phralja“. Ov but razmislingja bašo akala lafija hem molingja pe e Jehovaske baši pomoš. Palo nesavo vreme ov šaj sine palem te smirinel pe akale duje starešinencar.

15. Soske ka valjani vreme te nakhel te šaj palem te iranel pe i doverba? Vaker primer.

15 Dali nekogaš našavgjan nesavi zadača ko sobranie? Adava šaj but te dukhal. I Grete hem lakiri daj sine svedokija ki nacističko Germanija angleder i dujto svetsko vojna keda amare aktivnostija sine zabranime. I Grete uživinela sine te kucinel kopie tari Stražarsko kula bašo phralja. Ama keda o phralja doznajngje kaj lakoro dad sine protivniko, ola lele latar adaja zadača soske darandile kaj lakoro dad ka vakerel nesave informacie e protivnikonge. Ama akava na sine edinstveno problemi so sine e Greta. Ki dujto svetsko vojna, o phralja na dena sine lake hem lakere dajake kopie taro spisanija hem na kerena sine lencar lafi keda ka dikhen len ki ulica. Adava doborom but povredingja la so but vreme našti sine te prostinel lenge hem palem te verujnel adale phralenge. Ama sar so nakhela sine o vreme, oj halili kaj o Jehova prostingja lenge hem kaj oj da valjani te kerel adava. c

„O Satana tano amaro dušmani, a na amare phralja“

16. Ako našavgjem amari doverba ko phralja, soske valjani te trudina amen te irana la?

16 Ako nakhljan taro slično razočaruvanje trudin tut te irane tli doverba. Šaj ka valjani tuke vreme ama adava ka isplatinel pe. Na primer, ako astargjan otrovanje taro nesavo hajbe, šaj palo adava poviše ka pazine so haja. Ama adava so otrujngjan tut taro jekh hajbe nane te čhinavel tut te na ha više. Slično, na valjani te dozvolina bašo jekh lošno iskustvo te našava doverba ko sa amare phralja hem phenja, kola so džanaja kaj tane nesovršena. Keda iranaja amari doverba, tegani siem pobahtale hem adava ka pomožinel amenge te koncentririna amen ko adava so valjani amen te kera te šaj ko sobranie te ovel doverba.

17. Soske i doverba tani but važno hem bašo so ka kera lafi ki sledno statija?

17 Pharo tano te ovel tut doverba upri nekaste ko e Satanaskoro sveto. Ama šaj te ovel amen doverba ko amare phralja soske isi amen mangipe maškar amende. Asavki doverba anela amenge bahtalipe hem jekhipe panda avdive hem ka zaštitinel amen ko phare vremija so ka aven ki idnina. So valjani te kere ako nekoj razočaringja tut hem na verujnea leske više? Trudin tut te dikhe ki situacija sar so dikhela o Jehova, primenin o bibliska načelija, razvin mangipe tle phralenge hem sikljov taro bibliska primerija. Šaj te borina amen protiv amare negativna čuvstvija hem palem te ovel amen doverba ko javera. Ako keraja sa akava ka oven amen but amala kola so ka oven amenge „popaše taro phral“ (Izr. 18:24). Ama baši doverba nane dovolno jekh dženo, valjanena duj džene. Ki sledno statija ka dikha sar šaj amen te sikava e phralenge kaj šaj te ovel len doverba ki amende.

GILI 99 Milja hem milja phralja

a Valjani te ovel amen doverba ko amare phralja. Ama adava nane sekogaš lokho soske ponekogaš razočarinena amen. Ki akaja statija ka dikha sar adava so ka primenina o bibliska načelija hem ka razmislina bašo primerija taro purano vreme šaj te pomožinel amenge te ovel amen doverba ili te irana amari doverba ko phralja iako razočaringje amen.

b I Biblija predupredinela amen kaj nesavenge taro sobranie šaj ka našti te verujnel pe (Juda 4). Ko retka slučaija, nesave hovavne phralja ka mangen te hovaven e javeren agjaar so ka vakeren „hovavne sikljojba“ (Dela 20:30). Amen na mangaja te verujna asavke phralenge ili te šuna len.

c Poviše informacie bašo iskustvo tari Grete šaj te arakhe ko Godišniko bašo 1974 berš, str. 129-131. (angl.)