1. Er i hii ve ior kpishi nyian ve kera ne or jighjigh ga la kpiligh se iyol ga sha ci u nyi?

 KEN tar u Satan ne, ior kera fa mba vea na ve jighjigh ga. Ieren i mbakasuav man mbapatii kua mbahemenev mba kwaghaôndo lan ior ishima kpishi. Shi kape ieren i azende a ve man mba wanndor a ve kua mba hen icombor ve kpa i lan ve ishima je la. Kpa kwagh ne a de kpiligh se iyol ga. Sha ci u Bibilo tsenga ôron ér: “Ken ayange a masejime yô . . . , ior vea hingir . . . mba eren kwagh a ior sha mimi ga, . . . man mbavihin ior iti, . . . man mba eren kwagh a azende a ve sha mimi ga.” Inja na yô, ior vea lu a aeren a aôndo u tar ne, ua lu u mimi ga la.—2 Tim. 3:1-4; 2 Kor. 4:4.

2. (a) Ka unô se fatyô u nan ve jighjigh a akperan a tan shio? (b) Alaghga mbagenev vea pine ér nyi?

² Nahan kpa, er se lu Mbakristu yô, se fa dedoo ser se fatyô u nan Yehova jighjigh je tôôn ave sha. (Yer. 17:7, 8) Se na jighjigh ser se doo un ishima, shi mba ve lu azende a na la cii, ‘mayange una kende ve ga.’ (Ps. 9:10) Yesu kpa se na un jighjigh a akperan a tan shio, sha ci u yange na uma na sha ci wase. (1 Pet. 3:18) Shi se ayol ase se nenge er Bibilo i lu a akaawan a wasen se yô. (2 Tim. 3:16, 17) Nahan se fatyô u nan Yehova jighjigh kua Yesu man Bibilo cii. Kpa alaghga mbagenev vea pine ér, se fatyô u nan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo jighjigh hanma shighe je kpa? Man aluer ka u se fatyô u nan ve jighjigh nahan yô, ka sha ci u nyi?

3. Ka ian i icivirigh i nyi se lu a mini? (Marku 10:29, 30)

³ Yehova tsua se ér se lu ken tsombor na, ka mbacivir un mba ve lu sha tar cii la je la. Hen ase er u lun ken tsombor ne la i lu kwagh u icivirigh man u wasen se kpishi yô! (Ôr Marku 10: 29, 30.) Yehova doo anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba sha tar cii ishima, er se kpa a doo se ishima nahan. Anmgbianev asev mban ka ve nôngon sha afatyô ve cii ér vea kura atindi a na. Alaghga se kaha kposo a ve sha zwa u se lamen la, man sha ieren yase i ityôô kua sha iyolwuhan yase. Kpa ka sea nengen a ve mape je maa ve doo se ishima, ka sea vande fan ve kera ga je kpaa. Ka sea lu vea ve sea wuese Ter wase u sha u se doo un ishima la, shi sea civir un a ve imôngo je yô, i saan se iyol kpishi.—Ps. 133:1.

4. Anmgbianev asev mba se a inja kpishi sha ci u nyi?

⁴ Gba u se hemba lun kangenaa vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev hegen cii. Ashighe agen yô, ka ve wase se ikyav. (Rom. 15:1; Gal. 6:2) Shi ka ve taver se ishima ér se za hemen u civir Yehova sha gbashima, shi se de paven ijende a na ga. (1 Tes. 5:11; Heb. 10:23-25) Hen ase er tiônnongo una lu kuran se sha u se zahemen u hendan a mbahyomov asev, ka Satan Diabolo man tar u ifer u a hemen u ne je la, ga ve ma i lu se la. Ica ia gba ga tsô, Satan kua mba a hemen ve la cii vea ta num sha nongoior u Aôndo. Kpa sha shighe la a doo se kpishi er anmgbianev asev mba nomso man mba kasev vea lu wasen se yô!

5. Alaghga a taver mbagenev u nan anmgbianev vev jighjigh sha ci u nyi?

⁵ Nahan kpa, ka i taver mbagenev u nan anmgbianev vev mba nomso man mba kasev jighjigh, sha ci u ve ôr ma anmgbian kwagh u ve soo ér orgen nana fa ga yô, anmgbian la nan tôô kwagh shon nan ôr mbagenev. Shin anmgbian nan tôndo zwa a ve yô, nan kera er sha ityendezwa shon ga. Gayô alaghga orgen ken tiônnongo nan er kwagh shin nan ôr kwagh u vihin ve kpishi. Shighe u kwagh a er nahan yô, alaghga a taver se u nan mbagenev jighjigh. Kpa ka nyi ia wase se ve se za hemen u nan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev jighjigh?

6. Ka sha igbenda i nyi nahan dooshima una wase se u nan mbagenev jighjigh? (1 Mbakorinte 13:4-8)

⁶ Saa mbagenev vea doo se ishima ve se na ve jighjigh ye. Mbakorinte u hiihii ityough 13 pase igbenda kpishi i dooshima una fatyô u wasen se sha er se na anmgbianev asev jighjigh, shin shighe u ve er kwagh u doon se ga je kpa se za hemen u nan ve jighjigh yô. (Ôr 1 Mbakorinte 13:4-8.) Ikyav i tesen yô, ivur i sha 4 la kaa ér: “Dooshima we ishima shi tesen erdoo.” Ka sea er Yehova isholibo je kpa, a wa ishima a vese. Nahan se kpa, shighe u mbagenev ve ôr akaa shin ve er akaa a vihin se yô, a gba u se wa ishima a ve. Ivur i sha 5 la kpa kaa ér: “[Dooshima] nyoon ishima ga, koson kwaghbo ken ishima ga.” Shighe u mbagenev ve er se kwagh u vihin yô, doo u se ‘koso kwaghbo la ken ishima ga,’ shin se zer henen sha akaa a vihin a anmgbianev asev ve er a vese la ga. Orpasenkwagh 7:9 kaa ér: “De nyoon ishima fefa ga.” Sha nahan yô, hemba doon u se dondo kwaghwan u ken Mbaefese 4:26 la, a kaa ér: “De vihin nen ishima zan zan iyange i miren ne a mi ga”!

7. Ka sha nyi gbenda kwaghwan u ken Mateu 7:1-5 la una wase se u nan mbagenev jighjigh?

⁷ Kwagh ugen u una wase se u nan anmgbianev asev jighjigh yô, ka u nengen ve er Yehova kpa a nengen ve la. Ve doo Yehova ishima, shi Yehova zeren umbur asorabo a ve er la ga. Se kpa gba u se zer umbur akaabo a anmgbianev asev ve er la ga. (Ps. 130:3) Gba u se hemba veren ishima sha mbamshi vev ga, kpa se nôngo se hemban nengen a aeren a dedoo a ve lu a mi la, kua akaa a dedoo a vea fatyô u eren la. (Ôr Mateu 7:1-5.) Se na jighjigh ser ve soo u eren kwagh u dedoo, mayange ve soo u eren kwagh u vihin se ga, sha ci u dooshima “ne jighjigh a akaa cii.” (1 Kor. 13:7) Mkaanem man tese ér Yehova ver ishima ér se gba nan mbagenev jighjigh tsô ga, kpa a ver ishima ér se na ve jighjigh sha ci u ieren ve tese ér mba a mimi iyol. b

8. U er nan ve u na anmgbianev ou jighjigh?

⁸ Ka i gba u se er kwagh u tesen ér se kuma u a na se jighjigh, er icivir kpa i lu nahan. Man kwagh ne ka a tôô shighe. Nahan se er nena ve se fatyô u nan anmgbianev asev jighjigh? Nôngo fa anmgbianev ou tsembelee. Shighe u i ze mkombo yô, za ikyua a ve shin lam a ve. Shi ker shighe due kwaghpasen vea ve imôngo. Heela tseegh ga, wa ishima a ve, nahan na ve ian ve er akaa a tesen ér mba a mimi iyol. Sha hiihii la, u fatyô u tsuan a tsua akaa a u ôr or u u sember fan nan yô. U va faan nan tsembelee yô, alaghga a kera taver we u ôron nan akaamyer a ou ga. (Luka 16:10) Kpa aluer u ôr anmgbian kwagh wou man na tôô kwagh la nan za ôr mbagenev di ye? Kwagh u nan a de duen we ishima fese ga. Kpa wa ishima a nan. Shi de deen wer aeren a anmgbianev ou mbagenev a yange u u nan mbagen jighjigh ga. Sha nahan yô, de se time nen sha ikyav i mbacivir Yehova mbagenev kpishi mba yange anmgbianev vev mbagen er kwagh a ve u doon ve ga kpa, ve za hemen u nan mbagenev jighjigh yô.

9. (a) Er mba hemen mcivir u Yehova mbagenev sha ayange a Hana la lu eren akaa a shami ga nahan kpa, Hana za hemen u nan jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa la nena? (b) Kwagh u Hana la tese u nyi sha kwagh u nan jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa laa? (Nenge foto.)

⁹ I lu nahan ma anmgbian ken mba ve hemen hen atô wase la nan er kwagh u vihin we vee? Aluer ka nahan yô, ikyav i Hana la ia wase u. Sha ayange la, Pristi u Tamen Eli lu hemen mcivir u Yehova ken Iserael. Kpa mbagenev hen tsombor  na ver ikyav i dedoo ga. Ônov nav mba ve lu upristi la zer eren idya gbem. Lu kwagh u kunya kpishi. Nahan kpa, ter ve kôôm ve tsughur ishigh sha ga. Kpa Yehova dugh Eli ave sha tom u Pristi u Tamen la kera ave ave ga. Er Eli lu Pristi u Tamen her nahan kpa, Hana venda u za civir Yehova Aôndo ken tempel ga. Zum u Eli nenge Hana lu eren msen vaan sha kwagh u tser un la yô, a hen ér Hana ngu hunden a hunde msôrom. Nahan kera ker u fan kwagh la jighilii ga, gema puu kwase u lu yan ican ken ishima kpishi ne. (1 Sam. 1:12-16) Nahan kpa, Hana bum ér aluer un mar wan yô, una va a wan la a va eren Yehova tom ken tabernakel, nahan Eli a nengen sha a na. (1 Sam. 1:11) Kpa ityôkyaa shi lu i a sôr zayol u ônov mba Eli laa? Een. Yange shighe va kom yô, Yehova er kwagh sha mi. (1 Sam. 4:17) Cii man shighe ne yô, Yehova na Hana injar, mar wan u nomso, ka Samuel je la.—1 Sam. 1:17-20.

10. Shin er ior mba Davidi mbagenev er kwagh a na u vihin kpishi nahan kpa, Davidi za hemen u nan mbagen jighjigh nena?

¹⁰ I lu nahan ijende you nan er kwagh u vihin we vee? Aluer kwagh er u nahan yô, hen sha kwagh u yange er Tor Davidi la. Yange i yilan ijende na igen ér Ahitofel. Kpa shighe u Abesalom, wan u Davidi la lu nôngon una ngohol ter na Davidi tor la, Ahitofel tsue kohol Abesalom ve lu hendan kwagh a Davidi. Hen ase er yange ishima ia vihi Davidi kpishi er wan na iyol na kua or u nenge ér ka ijende na la je kpa kera ta ikyaa a na ga yô! Nahan kpa, Davidi lumun ér kwagh u vihin u i er a na ne a yange un u nan mbagenev jighjigh ga. A za hemen u nan ijende na igen jighjigh, lu Hushai u venda u tan ikyaa a mba ve lu hendan a Davidi la. Davidi yange gba nan Hushai jighjigh tsô ga, kpa Hushai yange tese ér un ngu ijende i mimi je yô, wa uma na ikyo ga sha u wasen Davidi.—2 Sam. 17:1-16.

11. Ortom u Nabal ugen yange tese ér un na mbagenev jighjigh nena?

¹¹ Heela tseegh ga, time sha ikyav i ortom u Nabal ugen yange ver la kpaa. Davidi vea ior nav tese Oriserael ugen u i yilan un ér Nabal la erdoo sha u kuran mbatomov nav. Shighe karen yô, Davidi tindi ér ornyar Nabal una lumun yô, a na un vea ior nav kwaghyan u a fetyô u nan ve la cii. Nabal vende u nan Davidi kwagh u sôn un kpuaa tseegh la yô, ishima vihi Davidi kpishi. Nahan a mough ér una za wua nomsombaiorov mba hen ya u Nabal cica cii. Ortom u Nabal ugen ungwa kwagh ne, nahan maa yem fese za ôr Abigail, kwase u Nabal. Ortom ne lu or u hen ya la, nahan fa je ér Abigail una fatyô u waren un. Yange  yevese yem kwagh na ga, kpa na jighjigh ér Abigail una fatyô u sôron zayol la. Ortom la yange na jighjigh nahan sha ci u hanma or hen ya la cii nan fa er Abigail lu kwase u fan kwagh yô. Kwagh u dondon u er ne tese er or la yange gba nan Abigail jighjigh tsô ga yô. Abigail taver ishima za lam a Davidi, yange Davidi u eren kwaghbo u wa ishima u za eren la. (1 Sam. 25:2-35) Abigail yange na jighjigh ér Davidi una er kwagh sha kwaghfan.

12. Mbahenen mba Yesu yange ve er akaa a kuman ga, kpa Yesu tese ér un na ve jighjigh nena?

¹² Yesu yange na mbahenen nav jighjigh, shin er ve er akaa a kuman ga nahan kpaa. (Yoh. 15:15, 16) Yakobu vea Yohane yange ve kaa a Yesu ér a ver ve sha ian i icivirigh sha Tartor. Nahan kpa, Yesu nenge ve ér mba civir Yehova ka sha ci u keren mtsera ve ga, shi dugh ve ken mbaapostoli nav kera ga. (Mar. 10:35-40) Shighe karen yô, mbahenen mba Yesu cii yevese undu un hen tugh mbu i kôr un la. (Mat. 26:56) Nahan kpa, Yesu ta akperan sha kwagh ve ga. Yange fa dedoo er ve yen yô, shi fa mbamshi vev dedoo. Nahan cii kpa “ve doo un ishima zan zan ar ken mkur je.” (Yoh. 13:1) Heela tseegh ga, shighe u i nder Yesu shin ku la, yange na mbahenen nav mba jighjigh mbara tom u vesen ér ve hemen tom u geman ior hingir mbahenen la, shi ve nenge sha iyôngo na i i doo un ishima kpishi la. (Mat. 28:19, 20; Yoh. 21:15-17) Yesu yange gba nan uumace mba yinan mban jighjigh tsô ga. Ve cii yange ve civir Yehova sha mimi zan zan ve kar kpen. Sha kpôô yô, Hana man Davidi man ortom u Nabal man Abigail man Yesu cii ve ver ikyav i dedoo sha kwagh u nan uumace mba ve yen ne jighjigh.

13. Ka nyi ia na a taver se u nan mbagenev jighjigh?

¹³ I lu nahan u ôr anmgbian kwagh wou u u soo wer mbagenev ve fa ga, kpa shighe karen yô, nan tôô kwagh shon nan ôr mbagenev vee? Kwagh la ka a vihi ken vanger kpen kpen. Kwagen la anmgbian u kwase ugen tôô zayol na ôr ortamen ugen, na jighjigh je ér ortamen la una ôr mbagenev ga. Kpernan yô, kwase u ortamen la yila anmgbian u kwase la gba taver un ishima, u tesen je ér ortamen la tôô kwagh u i ôr un ken hua la ôr kwase na. Yange taver anmgbian u kwase la kpishi u nan ortamen la jighjigh, er hanma or je kpa a taver nan nahan. Kpa anmgbian u kwase ne er kwagh u dedoo kpishi. Yange ker iwasen, za lam a ortamen ugen, nahan ortamen la wase un hide na mbatamen jighjigh.

14. Ka nyi yange i wase anmgbian ugen hide na mbagenev jighjigh?

¹⁴ Anmgbian ugen yange gba iyongo a mbatamen mbagenev uhar, mba nenge ér mba a mimi iyol ga yô, man iyongo ne lu been sha won ga. Nahan kpa, va hii u henen sha kwagh u anmgbian ugen u ior ve ne un icivir kpishi yange ôr tiônôô, kpa gema kôr ken ishima kpishi ne, ér: “Ka Satan a lu orihyom wase ye, ka anmgbianev asev ga.” Anmgbian ne hide hen sha mkaanem mara za shimi, shi er msen sha mi kpaa. Nahan ken masejime yô, a hime iyongo a mbatamen mbara cii.

15. Alaghga a tôô or shighe u hiden nan mbagenev jighjigh sha ci u nyi? Tese ikyav.

¹⁵ I lu nahan i ngohol we tom ken tiônnongo vee? Kwagh la ka a nyoon ken vanger kpen kpen. Sha ayange a gomoti u Mbanazi cir tom wase ken tar u Jamani, hii ken inyom i 1933 la, anmgbian u kwase ugen iti na ér Grete, un vea ngô na lu Mbashiada mba lun a gbashima kpishi. Grete yange zua a ian i icivirigh i gberen ukôpi mba Iyoukura sha ikyekye sha ci u mba lu civir Yehova a ve imôngo la, man tom la doo un kpishi. Kpa anmgbianev mba va fe ér ter na venda mimi yô, ve ngohol tom la hen a na kera. Sha ci u ve lu cian ér ter na una va tôô akaa a tiônnongo una ôr mba hendan a ve. Lu cii zayol u  Grete tagher a mi la ga. Hen shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii mbi sha Uhar la, anmgbianev mbara lumun ér ukôpi mba magazin ve lu sha ikyev i Grete vea ngô na ga. Shi vea nenge a Grete shin ngô na hen gbenda kpa ve venda u lamen a ve. Kwagh la yange nyoon Grete vea ngô na kpen kpen! Yange ishima vihi Grete je pev, nahan kwagh ne tôô un shighe kpishi u den anmgbianev mbara kwaghbo shi hiden nan ve jighjigh. Nahan kpa, shighe karen yô, a nenge ér ka keng Yehova una de anmgbianev mbara kwaghbo, nahan un kpa de ve kwaghbo. c

16. Gba u se nôngo kpoghuloo se hen u nan anmgbianev asev mba nomso man mba kasev jighjigh sha ci u nyi?

¹⁶ Aluer we kpa ma anmgbian nan er kwagh u vihin we ken vanger yô, nôngo hide na nan jighjigh. A gba u u tôô shighe shi u nôngo kwagh kpoghuloo ve u fatyô u eren kwagh ne ye. Kpa iniôngon you la ia saa ishe ga. Ikyav i tesen yô, aluer or vande nan se icigh shin kwaghyan se ya yô, hanma shighe u i ne se kwaghyan cii, se wa ikyo. Kpa kwaghyan yô, mayange se de u yan ga. Nahan kape akaa a vihin a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba se fe dedoo ser i mar ve a myen ve er se la kpa i doo u se de ser a yange se u nan ve jighjigh ga je la. Aluer se hide se na ve jighjigh yô, a hemba saan se iyol, shi kwagh la una wase se u fan akaa a se er ve hanma or ken tiônnongo nana za hemen u nan mbagenev jighjigh yô.

17. Gba hange hange u se na mbagenev jighjigh sha ci u nyi, man ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

¹⁷ Ken tar u Satan ne, ior kpishi kera na mbagenev jighjigh ga. Kpa se yô, se na anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba sha tar cii jighjigh, sha ci u ve doo se ishima, shi se kpa se doo ve ishima. Jighjigh u se ne ve la na yô, saan se iyol shi se mba gungur môm. Shi kwagh ne una va kura se ken hemen shighe u se tagher a mbamzeyol yô. Aluer ka taver we u nan ma anmgbian jighjigh sha ci u nan er shin nan ôr kwagh u vihin we yum yô, ka nyi i gbe u u ere? Hide nenge zayol wou la er Yehova kpa una nenge nahan. Dondo akaawan a Bibilo, shi nôngo anmgbianev ou ve seer doon we ishima. Heela tseegh ga, hen kwagh ken ior mba Bibilo i er kwagh ve la. Aluer mbagenev er se akaa a vihin nan nan kpa, se fatyô u nan ve jighjigh her. Aluer se er nahan yô, se zua a azende a injaa kpishi, a “a hembe varen a anmgbian yô.” (Anz. 18:24) Nahan kpa, ka se tseegh i gbe u se na mbagenev jighjigh ga. Mba se ne ve jighjigh la kpa ve fa ér gba u ve kpa vea na se jighjigh. Ken ngeren u dondon la, se lu timen sha igbenda i se fatyô u tesen ser se kuma u mbagenev vea na se jighjigh yô.