Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mulopo Ma Jokwa 38

Lee̱le̱ ná we moto beno̱ ná ba lakisane̱

Lee̱le̱ ná we moto beno̱ ná ba lakisane̱

Nu nu be̱n mulema ma mbale̱ a malea [besoka].”​—MIN. 11:13.

MWENGE 101 Di be̱ mulatako o ebolo

EBONGOLO *

1. Ne̱ni jemba moto beno̱ ná ba lakisane̱ e?

 MOTO beno̱ ná ba lakisane̱ a mabola me̱se̱ o londe̱ makaki mao, e pe̱ mbale̱ na bane̱. (Mye. 15:4) Bato ba bi ná be ná ba sisea mo̱ be̱be̱ esibe̱ bo̱ngo̱. I ńai a bato nde di mapulano̱ be ońola bonasango na bonańango asu. Nje so̱ jeno̱ ná di bola ná ba lakisane̱ biso̱ e̱?

2. Ne̱ni lee̱le̱ ná je nde moto bane̱ beno̱ ná ba lakisane̱ e?

2 Di titi ná di ńakisane̱ bane̱ ná ba lakisane̱ biso̱. Jangame̱n bola mambo mena ma malee̱ babo̱ ná be ná ba bola nika. E yo̱ki kwalabe̱ ná lakisane̱ le nde ka mo̱ni. Ye ndutu o be̱ne̱ lakisane̱ la moto, nde e bo̱bi o bo̱lo̱ne̱ mo̱. Yehova a lee̱le̱ ná je ná di lakisane̱ mo̱. Je ná di bola nika ponda ye̱se̱ ońolana ‘jemea lao di me̱ne̱ne̱ o bebolo bao be̱se̱.’ (Mye. 33:4) A mapula pe̱ ná jembilane̱ mo. (Efe. 5:1) Jombweye so̱ byembilan ba baboledi ba Yehova bō̱ bena bembilane̱ Sango abu ńe o mo̱ń, na bena ba lee̱le̱ ná be nde bato beno̱ ná ba lakisane̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ bede̱mo betanu be mongwane̱ biso̱ o be̱ bato beno̱ ná ba lakisane̱.

OKWA NA BABOLEDI BA YEHOVA BENA BA LEE̱LE̱ NÁ BE BATO BENO̱ NÁ BA LAKISANE̱

3-4. Ne̱ni muto̱ped’a mudī Daniel a lee̱le̱no̱ ná e moto beno̱ ná ba lakisane̱ e, njika myuedi pe̱ jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

3 Muto̱ped’a mudī Daniel a dī eyembilan a bwam ya moto beno̱ ná ba lakisane̱. To̱ná a no̱ngo̱be̱no̱ o mukoma na bato ba Babylon, a pomane̱ biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane̱. Bato ba bati o lakisane̱ mo̱ ponda Yehova ongwane̱no̱ mo̱ o teleye̱ ndo̱t’a kiṅe̱ Nebukadnesar. Buńa bō̱, Daniel a langwedi ni kiṅe̱ ná Yehova a lingane̱ mo̱​—to̱ná nika e tano̱ mwe̱ndi kiṅe̱ e si wusano̱ to̱ndo̱ senga. E ta e pula Daniel ngiń’a mulema ná a bīse̱ mu mwe̱ndi, ebanja Nebukadnesar a ta a biane̱ ka moto nu mapomane̱ linge̱! (Dan. 2:12; 4:20-22, 25) Mimbu jita ombusa nika, Daniel a lee̱le̱ pe̱te̱ ná e moto beno̱ ba lakisane̱, ponda a tele̱ye̱no̱ ná te̱itei mwe̱ndi mwena mu busi o edima ewo̱ o Babylon. (Dan. 5:5, 25-29) Ombusa ponda pe̱, kiṅe̱ Dario na banedi bao ba maki “mudī ma tobotobo mu ta [Daniel] oteten.” Bembi ná Daniel a ta “jemea, ba si so̱ne̱ mo̱ diwuse̱ to̱ misaṅ.” (Dan. 6:3, 4) Na mbale̱, nate̱na badiedi bena ba si ta ba bolea Yehova, bembi ná nu muboled’a Yehova e nde moto beno̱ ná ba lakisane̱!

4 Nika jeno̱ dutea o eyembilan a Daniel, je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni ba bena ba si maboleye̱ Yehova ba me̱ne̱no̱ mba e? Mo̱ na biane̱ ka moto nu malonde̱ m’bē̱ ba bake̱no̱ mo̱, na ńena beno̱ ná ba lakisane e? Ońola nje jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ mi myuedi e? Ońolana di masesa Yehova ke̱ di biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane̱

Nehemia a po̱si bome beno̱ ná ba lakisane̱ o bola bebolo ba mweńa (Ombwa dongo 5)

5. Ońola nje Hanańa a tano̱ a biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane e?

5 O mbu 455 B.P.A., ombusa mo̱ longa pe̱te̱ bedima ba Yerusalem, Go̱bina Nehemia a wasi bato beno̱ ná ba lakisane̱ o jombwea mundi. Oteten a bato bena a po̱sino̱, o ta o be̱ne̱ mwaned’a ndabo a ngińa mō̱ nu ta nu belabe̱ ná Hanańa. Bibe̱l e makwala ná Hanańa a ta nde “mot’a mbale̱ nu mabwe̱ Loba bo̱ngo̱ buka jita la bape̱pe̱.” (Neh. 7:2) Ndol’ao ońola Yehova na bo̱ngo̱ ba lingise̱ mo̱ ba tute̱le̱ Hanańa o no̱ngo̱ ebolo ba tano̱ ba bake̱ mo̱ mweńa jita. Be bede̱mo be me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ iwiye̱ o ebol’a Loba.

6. Ne̱ni Tikiko a lee̱le̱no̱ ná e nde diko̱m lena ńamuloloma Paulo eno̱ ná a lakisane̱ e?

6 Maka pe̱ eyembilan a Tikiko, munasango mō̱ ńena ńamuloloma Paulo a tano̱ a lakisane̱. Ponda Paulo a tano̱ o beboa, a ta a lakisane̱ Tikiko, a bele̱ mo̱ ná “muboled’a mbale̱.” (Efe. 6:21, 22) Paulo a lee̱le̱ lakisane̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ mo̱ na ninka ná a bake̱ mo̱ maleta ońola bonasango ba Efeso na Kolose, na m’bē̱ ma jembe̱ na lo̱ko̱ pe̱ babo̱. Eyembilan a Tikiko e mo̱nge̱le̱ nde biso̱ bonasango bena ba mombweye̱ biso̱ o mbad’a mudī o nin we̱nge̱, bena be bato beno̱ ná ba lakisane̱.​—Kol. 4:7-9.

7. Nje eyembilan a batudu na baboledi ba mwemba masu bena be bato beno̱ ná ba lakisane̱ e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

7 Je muńe̱nge̱ jita o nin we̱nge̱ ná di be̱n batudu na baboledi jeno̱ ná di lakisane̱. Kapo̱ ka Daniel, Hanańa, na Tikiko, ba mano̱ngo̱ m’bē̱ mabu mweńa jita. Di mukea te̱ o ndongame̱n, je mbaki ná mongo ma ndongame̱n me̱se̱ ma me̱nde̱ tomba. E se̱ muńe̱nge̱ batudu pe̱ ba mabwano̱ o bia ná ba bena ba kusi bebolo ba bautu ba me̱nde̱ boṅsane̱ na tombise̱ pe̱ mo̱! Di bele̱ pe̱ te̱ ba bena ba mokwe̱ Bibe̱l na biso̱ o jukea o ndongame̱n a su la woki, je mbaki ná ekwali e me̱nde̱ tomba. Je pe̱ mbaki ná di me̱nde̱ be̱ne̱ kalati i mapule̱ biso̱ ońola dikalo. Je muńe̱nge̱ jita ná ban bonasango ba jemea ba mombwea biso̱ bwam, di matimbise̱le̱ pe̱ Yehova masoma ońol’abu! O njika bete̱medi bō̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je moto beno̱ ná ba lakisane̱ e?

KOMBE̱ BESOKA NÁ O LEE̱LE̱ NÁ WE MOTO BENO̱ NÁ BA LAKISANE̱

8. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ skwe̱ ke̱ di mombwea bwam ba bane̱ e? (Minia 11:13)

8 Di to̱ndi bonasango na bonańango asu, di mombwea pe̱ bwam babu. Nde, jangame̱n be̱ skwe̱ na bola pe̱ mambo mena ma mombweye̱ longe̱ labu edube. Kriste̱n iwo̱ o mwemba ma ebwea mbu yaboso i ta “nge̱ń [i ta pe̱ i] pe̱ye̱ o myambo ma bato bape̱pe, ba to̱po̱ mambo ma sangame̱n.” (1 Tim. 5:13) Ye̱ke̱i te̱ di si mapula be̱ ka babo̱. Di duteye̱ te̱ ná moto mō̱ a langwedi biso̱ esok’ao. K’eyembilan, munańango mō̱ e ná a langwea biso̱ ná a be̱n diboa diwo̱, to̱ ná e o lembe̱ mitakisan mipe̱pe̱, na mo̱ a baise̱ biso̱ ná di si langwea to̱ moto nika. Jangame̱n bola ka nje te̱ a kwalino̱.  * (Langa Minia 11:13.) Jombweye so̱ tatan bete̱medi bō̱ owe̱ni yeno̱ mweńa ná di kombe̱ besoka.

9. Ne̱ni elong’a mbia te̱ yeno̱ ná e lee̱le̱ ná bane̱ be ná ba lakisane̱ mo̱ e?

9 O ndabo a mbia. Elong’a mbia te̱ yangame̱n kombe̱ mambo mena ma mombweye̱ nde longe̱ la mbia. K’eyembilan, munańango mō̱ e ná a be̱ne̱ ede̱mo e mayo̱ise̱ mom’ao. Mo̱ a me̱nde̱ langwea bato bape̱pe̱ nika a bwe̱se̱ munj’ao iso̱n e? Tomtom, a to̱ndi munj’ao, a si mapula pe̱ to̱ bola lambo lena di mabwese̱ mo̱ ndutu. (Efe. 5:33) Beso̱mbe̱ be mapula ná ba bole babo̱ edube o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Ye mweńa ná bayedi bo̱nge̱le̱ nika ponda ye̱se̱. Ba s’angame̱n langwea bato bape̱pe̱ mawuse̱ ma bana babu o bwese̱ babo̱ iso̱n. (Kol. 3:21) Bana bangame̱n bia jalea eyem’abu, ba s’angame̱n langwea bato bape̱pe̱ mambo me ná ma takise̱ belongi ba mbia mabu. (Ndim. 5:16) Moto te̱ a boli te̱ lao dongo o kombe̱ besoka ba longe̱ la ndabo a mbia, mulatako ma mbia mu mabata be̱ ngińa.

10. Nje be̱ la diko̱m la mbale̱ di mapulano̱ kwala e? (Minia 17:17)

10 O mulatako masu na mako̱m. O ponda po̱ ńa longe̱ lasu, je ná di be̱ne̱ ńo̱ngi langwea diko̱m diwo̱ la batabata esoka ewo̱. Nde nik’e titi bu ponda iwo̱. Yen ebe, di si ko̱lo̱ngo̱ne̱ o teleye̱ bato mulema, nika ńe pe̱ ná e bwese̱ biso̱ ndutu jita yete̱na di sengi ná diko̱m lasu di langwedi bato bape̱pe̱ esok’asu. O mune̱ mudi, je muńe̱nge̱ o be̱ne̱ diko̱m lena di bi kombe̱ esoka! E nde “diko̱m la mbale̱.”​—Langa Minia 17:17.

Batudu ba si malangwea belongi ba mbia mabu besoka (Ombwa dongo 11) *

11. (a) Ne̱ni batudu na bito babu ba malee̱no̱ ná be nde bato beno̱ ná ba lakisane̱ e? (b) Njika belēdi di mabusane̱no̱ o eyembilan a mutudu ńena nu mombweye̱ bekwali b’esoka ba mwemba na ńena nu matombise̱ ponda na mbia mao ombusa nika e? (Ombwa duta.)

11 O mwemba. Batudu bena ba biane̱ ka bato beno̱ ná ba lakisane̱ be nde “k’ekeṅan ońola ngō̱, na ka diwutamea” ońola bonasango abu. (Yes. 32:2) Je mbaki ná je ná di kwalisane̱ ba bome na mulema mwe̱se̱, na mbaki ná ba si me̱nde̱ langwea bato bape̱pe̱ nje di langwedino̱ babo̱. Di si mańakisane̱ babo̱ ná ba langweye biso̱ besoka. Di masesa pe̱ bito ba batudu, ońolana ba si makeka o jo̱bo̱ne̱ bome babu besoka. Na mbale̱, nika ńe nde bonam bonde̱ne̱ ke̱ mutudu a si malangwea munj’ao mambo mena ma mombweye̱ bonasango na bonańango. Munj’a mutudu mō̱ a kwali ná: “Ne muńe̱nge̱ jita ná mom’am a si malangwea mba besoka ba ba bena a me̱ne̱ne̱ o mape̱pe̱le̱ ma mudī to̱ bena ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱, a si malangwea pe̱ to̱ mba mina mabu. Ne muńe̱nge̱ ná a si mabambe̱le̱ mba mu mūna. Ne pe̱ ná na kwala na belongi ba mwemba be̱se̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Nde mbame̱ne̱ pe̱ ne mbaki ná na bake̱ te̱ mom’am esoka to̱ mitakisan mō̱ na be̱nno̱, a si me̱nde̱ langwea mo̱ to moto.” Mbale̱ ńe nde ná, biso̱ be̱se̱ di mapula biane̱ ka bato beno̱ ná ba lakisane̱. Njika bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ ni ńai a moto e? Jombweye bede̱mo betanu.

BEDE̱MO BE MONGWANE̱ WA O BE̱ MOTO BENO̱ NÁ BA LAKISANE̱

12. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná ndolo nde ńe eyot’a lakisane̱ e? Bola eyembilan.

12 Ndolo nde ńe eyot’a lakisane̱. Yesu a kwali ná mbenda to̱ndo̱ Yehova na munasango asu nde i kolo buka mbenda ye̱se̱. (Mat. 22:37-39) Ndolo di be̱nedino̱ Yehova e matute̱le̱ biso̱ o jembilane̱ ede̱mo ao ya moto beno̱ ná ba lakisane̱. K’eyembilan, ndolo di be̱nedino̱ pe̱ bonasango na bonańango asu e matute̱le̱ biso̱ o kombe̱ besoka babu. Di s’angame̱n kwala lambo le ná di bolane̱ babo̱ bobe, di bwese̱ babo̱ iso̱n to̱ ndutu.​—Yohane 15:12.

13. O njika mbadi sibise̱ la ńolo di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱ e?

13 Sibise̱ la ńolo di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱. Kriste̱n ni be̱n sibise̱ la ńolo e si mawasa ná mo̱ nde e be̱ mot’a boso o langwea bane̱ lambo o jubise̱ babo̱. (Fil. 2:3) A si mabola ná bane̱ bo̱nge̱le̱ ná a be̱n besoka bena a s’angame̱nno̱ langwea babo̱. Sibise̱ la ńolo di me̱nde̱ pe̱ jeka biso̱ o camane̱ mo̱nge̱le̱ jombwea mambo mena Bibe̱l to̱ kalat’asu ba si kwaledino̱.

14. Ne̱ni ye̱ne̱ e mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱ e?

14 Ye̱ne̱ e me̱nde̱ jongwane̱ Kriste̱n o po̱ngo̱ diwengisan oteten a “ponda ońola ja la pī, na ponda ońola to̱po̱.” (Mul. 3:7) Bekombo bō̱ be be̱n munia mu makwale̱ ná: “Eyala ye nde silba, nde pī ńe nde gol.” Nika ńe nde ná, ponda iwo̱ ye bwam ná moto a je na pī. Ońola nika nde, kalat’a Minia 11:12 e makwalano̱ ná: “Mot’a dibie̱ a maja ná pī.” Jombweye eyembilan ewo̱. Ba yo̱ki baise̱ mutudu mō̱ ńou ná ongwane̱ myemba mena mi be̱n bekwali. Di senge nje mutudu nupe̱pe̱ a kwalino̱ ońol’ao. Mo̱ ná: “A mano̱ngo̱ jita la jangame̱ye̱ ná a si kubwe̱le̱ besoka ba mine̱ myemba.” Ye̱ne̱ nu mutudu a malee̱le̱no̱ e boli ná bane̱ batudu bena ba maboleye̱ o dibe̱le̱ la batudu na mo̱ ba bole mo̱ edube. Be mbaki ná a si me̱nde̱ kubwe̱le̱ besoka ba bane̱.

15. Bola eyembilan e malee̱ ná be̱ la mbale̱ le ná di tute̱le̱ bane̱ o lakisane̱ biso̱.

15 Be̱ la mbale̱ pe̱ le nde ede̱mo ewo̱ jangame̱nno̱ be̱ne̱ yete̱na di mapula be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱. Di malakisane̱ moto ńe mbale̱ ońolana di bi ná a me̱nde̱ nde kwala mbale̱ ponda ye̱se̱. (Efe. 4:25; Bon. 13:18) K’eyembilan, dutea ná o mapula ńaka o mbad’ango̱ ńa jokwe̱le̱. Na wa o baise̱ so̱ moto mō̱ ná a bupe̱ ekwal’ango̱, nde a bole pe̱ wa malea ma ne̱ni weno̱ ná o ńaka. Njika pat’a moto o me̱nde̱no̱ baise̱ malea e? Moto nu malangweye̱ nde wa nje o mapulano̱ senga nga moto nu malangweye̱ wa mbale̱ o mbad’a muyao e? Biso̱ be̱se̱ di bi jalabe̱. Bibe̱l e makwala ná: “Misaṅ ma mpoma mi do̱li buka ndol’a diwuta. Mbe̱t’a diko̱m e malee̱ nde mulema mao ma mbale̱.” (Min. 27:5, 6) To̱ná malea ma mbale̱ ma diko̱m meno̱ ndutu o kasa o bebotedi, ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ na ponda.

16. Ne̱ni Minia 10:19 e malee̱no̱ mweńa ma jalea la ńolo e?

16 Jalea la ńolo le mweńa yete̱na di mapula ná bane̱ ba lakisane̱ biso̱. Y’ede̱mo e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jalea eyem’asu yete̱na je o pula kwala esoka yena ba bake̱no̱ biso̱. (Langa Minia 10:19.) Ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lee̱le̱ jalea la ńolo ke̱ je o bolane̱ milongwa ma bekwali. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná esibe̱ biso̱ bia, di bola ná bato jita ba bie besoka. Di lom te̱ mwe̱ndi, di titi ná di bia ne̱ni bane̱ ba me̱nde̱no̱ bolane̱ mo̱, to̱ mitakisan me̱se̱ nika e me̱nde̱no̱ wana. Jalea la ńolo di me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o ja na pī ke̱ basingedi basu be o keka tute̱le̱ biso̱ o kwala mambo me ná ma wanea bonasango asu mitakisan. Nika ńe ná e po̱ye̱ biso̱ ke̱ sonja ye o baise̱ biso̱ myuedi o ekombo ewo̱ owe̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan. Je ná di bupe̱ ben bete̱sedi be makwale̱ ná “na madiba mudumbu” ke̱ je o be bete̱medi to̱ o bepe̱pe̱. (Mye. 39:2) Jangame̱n be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱, e be̱ o mulatako na belongi basu ba mbia, bonasango na bonańango asu, to̱ na moto nupe̱pe̱. Jangame̱n be̱ne̱ jalea la ńolo yete̱na di mapula ná bane̱ ba lakisane̱ biso̱.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di sue̱le̱ edi a lakisane̱ o mwemba masu e?

17 Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná a duti biso̱ o mbia ma bonasango bena be ndolo na bena jeno̱ ná di lakisane̱. Biso̱ be̱se̱ jangame̱n lee̱le̱ bonasango na bonańango asu ná je moto beno̱ ná ba lakisane̱! Di we̱ te̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o lee̱le̱ ndolo, sibise̱ la ńolo, ye̱ne̱, mbale̱ na jalea la ńolo, di me̱nde̱ sue̱le̱ edi a lakisane̱ o mwemba masu. Jangame̱n benga po̱ngo̱ miwe̱n ná di be̱ moto bane̱ beno̱ ná ba lakisane̱. Jembilane̱ so̱ Yehova, Loba lasu, di benge pe̱ lee̱le̱ ná je moto beno̱ ná ba lakisane̱.

MWENGE 123 Sibise̱ ńolo na jemea owas’a byanedi ba Loba

^ Di mapula te̱ ná bane̱ ba lakisane̱ biso̱, jangame̱n biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje lakisane̱ leno̱ mweńa na bede̱mo be mongwane̱ biso̱ o be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱.

^ Di sengi te̱ ná moto mō̱ o mwemba a boli bobe bonde̱ne̱, jangame̱n baise̱ mo̱ ná a wase jongwane̱ la batudu. A si boli te̱ nika, jemea di be̱nedino̱ Yehova na mwemba jangame̱n tute̱le̱ biso̱ o langwea batudu y’ekwali.

^ BETELEDI BA DUTA: Mutudu mō̱ a titi o langwea mbia mao besoka be kwalabe̱ o pe̱pe̱le̱ la mudī eno̱ wa o tombise̱