Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 38

Eba yo a Tshepagalago

Eba yo a Tshepagalago

“[Motho] wa go botega o boloka khupamarama.”—DIE. 11:13.

KOPELO 101 Go Šoma Gotee ka Kwano

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1. Ke eng seo se ka re thušago go tseba yo re ka mo tshepago?

 MOTHO yo a tshepagalago o leka ka thata go phetha dikholofetšo tša gagwe le go bolela therešo. (Ps. 15:4) Batho ba a tseba gore ba ka ithekga ka yena. Re nyaka gore bana babo rena le dikgaetšedi ba ikwe bjalo ka rena. Ke eng seo se ka dirago gore ba kgone go re bota?

2. Re ka bontšha bjang gore re a tshepagala?

2 Re ka se gapeletše ba bangwe gore ba re tshepe. Re swanetše go ba bontšha ka seo re se dirago gore ba feleletše ba re tshepa. Go na le polelwana yeo e rego go tshepega go swana le tšhelete, go e hwetša go thata eupša go e loba go bonolo. Ditiro tša Jehofa di ile tša dira gore re mo tshepe. Re ka dula re mo tshepa ka gobane “mediro ya gagwe ka moka e a botega.” (Ps. 33:4) O letetše gore le rena re mo ekiše. (Baef. 5:1) A re boledišaneng ka mehlala e sego kae ya bahlanka ba Jehofa bao ba ilego ba ekiša Tatago bona wa legodimong gomme ba ipontšha ba tshepagala. Re tlo bona le dika tše tlhano tšeo di ka re thušago go ba ba tshepagalago.

ITHUTE GO BAHLANKA BA JEHOFA BAO BA TSHEPAGALAGO

3-4. Moporofeta Daniele o ipontšhitše bjang gore o a tshepagala, gomme seo se dira gore re ipotšiše potšišo efe?

3 Moporofeta Daniele o re beetše mohlala o mobotse wa go ba yo a tshepagalago. Le ge a ile a išwa bothopša ke Bababilona, o ile a ikhweletša botumo bja go ba motho yo a tshepagalago. Batho ba ile ba mo tshepa le go feta ge Jehofa a be a mo thuša gore a hlathollele Kgoši Nebukadinetsara wa Babilona ditoro tša gagwe. Ka nako e nngwe Daniele o ile a swanelwa ke go botša kgoši gore Jehofa o be a sa e thabele e lego molaetša woo kgoši e bego e ka se rate go o kwa. Daniele o be a swanetšwe ke go ba le sebete gore a botše kgoši molaetša woo, ka gobane Nebukadinetsara e be e le motho yo bogale! (Dan. 2:12; 4:20-22, 25) Mengwaga e mentši ka morago Daniele o ile a ipontšha gape e le motho yo a tshepagalago ge a be a hlatholla gabotse mongwalo wo o makatšago woo o bego o le lebotong la mošate wa Babilona. (Dan. 5:5, 25-29) Ka morago Dario wa Momede le matona a gagwe ba ile ba lemoga gore Daniele “o be a na le moya o sa tlwaelegago.” Ba ile ba dumela gore Daniele “o be a botega gomme le gatee ga se gwa hwetšwa bošaedi goba kgobogo go yena.” (Dan. 6:3, 4) Le babuši ba baheitene ba be ba kgona go bona gore mohlanka yo wa Jehofa o a tshepagala!

4 Ge re naganišiša ka mohlala wa Daniele re ka ipotšiša gore: ‘Ke botumo bja mohuta ofe bjo ke nago le bjona go batho bao e sego Dihlatse tša Jehofa? Na ke tsebega ke le motho yo a phethago maikarabelo a gagwe le yo a ka tshepagalago?’ Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go ipotšiša dipotšišo tše? Ka gobane re dira gore Jehofa a retwe ge e ba re tshepagala.

Nehemia o kgethile banna bao ba tshepagalago gore ba dire mošomo o bohlokwa (Bona serapa 5)

5. Ke eng seo se thušitšego Hanania gore a tsebege ka go ba yo a tshepagalago?

5 Ka morago ga gore mmuši Nehemia a tsošološe maboto a Jerusalema ka 455 B.C.E., o ile a nyaka banna ba tshepagalago gore ba hlokomele motse. Yo mongwe wa bao Nehemia a ilego a ba kgetha e be e le Hanania kgošana ya sebo. Beibele ge e hlalosa Hanania, e re ke “monna yo a botegago le yo a boifago Modimo wa therešo go feta ba bangwe ba bantši.” (Neh. 7:2) Go rata Jehofa le go boifa go mo nyamiša go ile gwa dira gore a šome ka thata kabelong le ge e le efe yeo a bego a e newa. Dika tše bjalo di ka dira gore le rena re tshepagale tirelong ya rena go Modimo.

6. Tigiko o ile a itlhatsela bjang e le mogwera wa Paulo yo a botegago?

6 Tigiko e be e le ngwanabo Paulo yo a bego a botega. Ge Paulo a be a golegilwe o ile a ithekga ka Tigiko gomme a re ke “modiredi yo a botegago.” (Baef. 6:21, 22) Paulo o be a sa mo tshepe feela tabeng ya go iša mangwalo go bana babo kua Korinthe le Kolose eupša o be a mo tshepa le tabeng ya go ba kgothatša le go ba homotša. Tigiko o re gopotša ka banna bao ba ka botegago le bao ba ka botwago bao ba hlokomelago dinyakwa tša rena lehono.—Bakol. 4:7-9.

7. Go tshepega ga bagolo le bahlanka ba bodiredi ba phuthegong ya geno go go ruta’ng?

7 Lehono re leboga kudu ka ge re na le bagolo le bahlanka ba bodiredi bao ba tshepagalago. Go etša Daniele, Hanania le Tigiko, ba šoma ka thata go phetha maikarabelo a bona. Ka mohlala, ge re eya dibokeng tša gare ga beke re šetše re tseba gore dikabelo ka moka di na le beng ba tšona. Bagolo ba thabela go bona bao ba neilwego dikabelo ba di lokišetša le go di nea dibokeng. Re ka se tšhabe go mema dithuto tša rena tša Beibele re tšhoga gore motho yo a abetšwego polelo ya phatlalatša a ka tla a se a lokišetša. Le gona re a tseba gore dikgatišo tšeo re hlokago go di diriša tšhemong di gona. Bana babo rena ba bao ba botegago ba tloga ba re hlokometše gomme re leboga Jehofa ka seo! Bjale re ka ipontšha bjang gore re a tshepagala?

EBA YO A TSHEPAGALAGO KA GO BOLOKA SEPHIRI

8. Re ka bontšha bjang tekatekano ge re dirišana le ba bangwe? (Diema 11:13)

8 Re rata bana babo rena le dikgaetšedi e bile thabela go tseba kamoo ba phelago ka gona. Eupša re swanetše go ba le tekatekano gomme re hlomphe ditaba tša bona. Ba bangwe ka phuthegong ya Bakriste ba mehleng ya pele e be e le “basebi le bao ba tsenatsenago ditabeng tša batho ba bangwe, ba bolela ka dilo tšeo ba sa swanelago go bolela ka tšona.” (1 Tim. 5:13) Ga re nyake go swana le bona. Eupša a re re motho yo mongwe o go botša ditaba tšeo a sa nyakego o di botša motho. Ka mohlala, kgaetšedi a ka re botša ka bolwetši bjo a nago le bjona goba ka mathata a mangwe ao a lebeletšanego le ona gomme a re kgopela gore re se ke ra botša ba bangwe. Re swanetše go dira seo a re kgopelago sona. * (Bala Diema 11:13.) Ga bjale a re boledišaneng ka maemo a fapafapanego ao go ona re swanetšego go boloka sephiri.

9. Ditho tša lapa di ka bontšha bjang gore di a tshepagala?

9 Ka lapeng. Motho yo mongwe le yo mongwe ka lapeng o na le boikarabelo bja go boloka ditaba tša lapa e le sephiri. Ka mohlala mosadi wa Mokriste a ka ba a fela a dira dilo tšeo di kgahlago monna wa gagwe a nnoši. Na monna yoo a ka di botša batho ba bangwe gore a mo hlabiše dihlong? Aowa! Ka gobane o rata mosadi wa gagwe e bile ga a nyake go mo kweša bohloko. (Baef. 5:33) Bafsa le bona ba nyaka go swarwa ka tlhompho. Go bohlokwa gore batswadi ba gopole se. Batswadi ga se ba swanela go hlabiša bana ba bona dihlong ka go botša batho ba bangwe ka diphošo tša bona. (Bakol. 3:21) Bana ba swanetše go ithuta go boloka sephiri le go se botše batho dilo tšeo di ka hlabišago lapa la gabo bona dihlong. (Doit. 5:16) Ge yo mongwe le yo mongwe ka lapeng a kgona go boloka sephiri, lapa le tlo tshepana.

10. Go ba mogwera yo a tshepagalago go ra go re’ng? (Diema 17:17)

10 Bagwera ba gago. Ka dinako tše dingwe re fela re nyaka go botša bagwera ba rena kamoo re ikwago ka gona. Ka dinako tše dingwe go ka ba thata. Go ka no se be bonolo go botša motho yo mongwe kamoo o ikwago ka gona, eupša o tlo nyama kudu ge o ka mmotša gomme wa tla wa hwetša gore o boditše batho ba bangwe ditaba tša gago. Eupša re leboga kudu ge re na le mogwera yo a kgonago go boloka sephiri. Ke “mogwera wa kgonthe.”—Bala Diema 17:17.

Mogolo ga a bolele ka ditaba tšeo a sa swanelago go di bolela le lapa la gagwe (Bona serapa 11) *

11. (a) Bagolo le basadi ba bona ba bontšha bjang gore ba a tshepagala? (b) Re ithuta’ng go mogolo yoo a ilego a boloka sephiri ka phuthegong gomme ka morago a ba le lapa la gagwe? (Bona seswantšho)

11 Ka phuthegong. Bagolo bao ba kgonago go boloka sephiri ba “swana le lefelo la go tšhabela phefo le lefelo la go [khuta].” (Jes. 32:2) Re ka bolela le bagolo ka bolokologi re tseba gore ba ka se botše motho ditaba tša rena. Ga re ba gapeletše gore ba re botše dilo tšeo ba sa swanelago go re botša tšona. Go oketša moo re hlompha basadi bao banna ba bona e lego bagolo ka gobane ga ba leke go tseba ditaba tšeo ba sa swanelago go di tseba. Ke tšhegofatšo gore mosadi wa mogolo ga a botšwe ditaba tša bana babo rena le dikgaetšedi. Mosadi yo mongwe yoo monna wa gagwe e lego mogolo o itše: “Ke leboga gore monna wa ka ga a mpotše maina a batho bao a kopanago le bona ge a dira maeto a bodiši goba bao ba fodilego moyeng. Ke leboga gore monna wa ka o boloka sephiri e bile ga a nkimetše ka mathata ao nka se kgonego go dira selo ka wona. Ka baka la se, ke ikwa ke lokologile go bolela le batho ka moka ka phuthegong. Lenna ke a tshepa gore ge ke botša monna wa ka ditaba tša ka a ka se di botše batho ba bangwe.” Ke dika dife tšeo di ka re thušago go fihlelela seo? A re boneng tše tlhano.

EBA LE DIKA TŠEO DI TLAGO GO DIRA GORE O TSHEPAGALE

12. Ke ka baka la’ng re ka re lerato ke lona le dirago gore re tshepagale? Nea mohlala.

12 Lerato le re thuša gore re tshepagale. Jesu o itše melao e megolo e mebedi ke gore re rate Jehofa le go rata baagišani ba rena. (Mat. 22:37-39) Ge re rata Jehofa, seo se dira gore re nyake go ekiša seka sa gagwe sa go tshepagala. Ka mohlala ge re rata bana babo rena le dikgaetšedi, re ka se nyake go bolela ditaba tša bona tšeo ba sa nyakego re di botša batho ba bangwe. Re ka se dire selo seo se tlago go ba kweša bohloko, go ba leša dihlong goba go ba gobatša.—Joh. 15:12.

13. Boikokobetšo bo re thuša bjang gore re tshepagale?

13 Boikokobetšo bo re thuša gore re tshepagale. Mokriste yo a ikokobeditšego a ka se nyake go kgahliša batho ba bangwe ka go ba wa mathomo wa go bolela ditaba tšeo a sa swanelago go di bolela. (Bafil. 2:3) Ga a leke go dira gore batho ba bangwe ba nagane gore o tseba ditaba tšeo a sa swanelago go bolela ka tšona. Boikokobetšo bo tlo re thuša gape gore re se ke ra bolela ka dilo tšeo Beibele goba dikgatišo tša rena di sa bolelego ka tšona.

14. Go ba le temogo go ka re thuša bjang gore re tshepagale?

14 Go ba le temogo go tlo thuša Mokriste gore a tsebe “nako ya go homola le nako ya go bolela.” (Mmo. 3:7) Go na le polelwana yeo e tlwaelegilego ditšong tše dingwe yeo e rego “go bolela ke silifera, eupša go homola ke gauta.” Ka mantšu a mangwe go na le dinako tšeo go lego kaone gore re homole go e na le go bolela. Ke ka baka leo Diema 11:12 e rego: “Motho yo a nago le temogo e nabilego o a homola.” Nagana ka mohlala wo. Mogolo yo mongwe yo a nago le phihlelo o kgopelwa gantši gore a thuše ka mathata ao a lego ka diphuthegong tše dingwe. Mogolo yo mongwe o bolela ka yena gore: “Ga a bolele ka mathata a diphuthegong tše dingwe ao a sa swanelago go bolela ka wona.” Ka ge mogolo yoo a na le temogo, bagolo ba phuthegong ya gabo ba a mo hlompha. Ba a tseba gore a ka se bolele ditaba tša bona le batho ba bangwe.

15. Nea mohlala wo o bontšhago gore go botega go ka dira gore ba bangwe ba go tshepe.

15 Go botega ke seka se sengwe seo se ka dirago gore ba bangwe ba go tshepe. Re tshepa batho bao ba botegago ka gobane re a tseba gore ba dula ba bolela nnete. (Baef. 4:25; Baheb. 13:18) Ka mohlala a re re o nyaka go kaonefatša tsela yeo o rutago ka yona. Ke moka o botša motho yo mongwe gore a theetše polelo ya gago a tle a go botše mo o ka kaonefatšago gona. Na o ka tshepa motho yo a tlago go go botša seo o nyakago go se kwa goba yo a ka go botšago nnete ka tsela e botho? Ka moka re tseba karabo. Beibele e re: “Kgalemelo yeo e bolelwago e phala lerato leo le utwago. Dintho tšeo di bakwago ke motho yo o mo ratago di bakwa ka go botega.” (Die. 27:5, 6) Le ge dilo tšeo mogwera wa gago a ka go botšago tšona di ka go kweša bohloko mathomong, eupša di tlo go hola ge nako e dutše e eya.

16. Diema 10:19 e hlalosa bjang seka sa go ba le boitshwaro?

16 Go bohlokwa gore re be le boitshwaro ge e ba re nyaka gore ba bangwe ba re tshepe. Seka se se re thuša gore re dule re homotše ge re lekega go bolela selo seo re sa swanelago go se bolela. (Bala Diema 10:19.) Go ka ba thata gore re be le boitshwaro ge re diriša social media. Ge e ba re sa hlokomele, re ka bolela dilo tšeo re sa swanelwago ke go di bolela gomme tša bonwa ke batho ba bantši. Ka morago ga gore re romele molaetša woo, ga re sa kgona go laola ka tsela yeo o tlago go dirišwa ka gona gomme seo se ka re bakela mathata. Go ba le boitshwaro go tlo dira gore re homole ge batho bao ba re ganetšago ba leka go dira gore re bolele dilo tšeo di ka tsenyago bana babo rena le dikgaetšedi kotsing. Bothata bjo bo ka tšwelela ge re sekišwa ke maphodisa moo modiro wa rena o thibetšwego. Maemong a goba a mangwe re ka diriša molao wa motheo woo o rego re ‘diše melomo ya rena ka sebofamolomo.’ (Ps. 39:1) Re swanetše go tshepagala ge re dirišana le ba gabo rena, bagwera ba rena, bana babo rena le dikgaetšedi goba batho ba bangwe. Le gona e le gore re tshepagale re swanetše go ba le boitshwaro.

17. Re ka dira’ng gore re tshepane ka phuthegong?

17 Re leboga Jehofa kudu gore o re neile bana babo rena le dikgaetšedi bao ba ratanago le go tshepagala! Ka moka ga rena re na le boikarabelo bja go dira gore bana babo rena le dikgaetšedi ba re tshepe. Ge ka moka ga rena re ka bontšha lerato, boikokobetšo, temogo, potego le boitshwaro, re tlo tshepana ka phuthegong. Re swanetše go šoma ka thata gore batho ba re tshepe. Eka re ka ekiša Jehofa Modimo wa rena gomme ra dira gore ba bangwe ba re tshepe.

KOPELO 123 Go Ikokobeletša Thulaganyo ya Modimo

^ Ge e ba re nyaka gore ba bangwe ba re tshepe, re swanetše go ipontšha pele gore re a tshepagala. Sehlogong se re tlo ithuta gore ke ka baka la’ng go tshepagala go le bohlokwa le gore ke dika dife tšeo di tlago go re thuša gore re tshepagale.

^ Ge e ba re tseba motho yoo ka phuthegong a dirilego sebe se segolo, re swanetše go mo kgothaletša gore a ye a nyake thušo go bagolo. Ge e ba a sa dire bjalo, re swanetše go ya re botše bagolo ka bothata bjoo ka gobane re botegela Jehofa le phuthego ya gagwe.

^ TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Mogolo ga a botše lapa la gagwe ditaba tšeo a sa swanelago go ba botša tšona.