O bebotedi ba 1940, bayedi bam boko Bibe̱l na Mboṅ a Yehova. Di jokwa di s’alo oboso, nde ńango am a bengi kusa Njongo a Betatedi na Umwe̱! O mbu 1950 mbia mam mu kasi bebeledi ba jukea o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ di lati bekombo lena di tombi o Ńu york.

Ponda to̱ ininga ombusa nika, munasango Lawrence Jeffries a botedi bele̱ biso̱. A ta muńe̱nge̱ jita o jongwane̱ mba. O bebotedi, na si ta jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mo̱ jombwea si no̱ngo̱ la dongo la Mboṅ a Yehova o mambo ma politik na o bila. Na langwedi so̱ mo̱ ná yete̱na bato be̱se̱ o Amerika ba bangi wala o bila, basingedi be ná ba po̱, na babo̱ ba ko̱ye̱ biso̱ nde ba no̱ngo̱ ekombo ye̱se̱. Munasango Jeffries a no̱ngi ponda o dutea na mba, na mo̱ a baise̱ mba ná: “Bato be̱se̱ be te̱ baboledi ba Yehova o Amerika, nde basingedi ba po̱ o ko̱ye̱ babo̱, o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ nde o bola nje e?” Jalabe̱ lao jombwea di to̱ti na mambo mape̱pe̱ longwane̱ mba o je̱ne̱ ná na si ta na te̱nge̱ne̱. Nik’e boli so̱ mba ńo̱ngi o bata jokwa Bibe̱l.

Na no̱ngi ponda jita o langa Njongo a Betatedi na Umwe̱! yena ńango am a tano̱ a we̱le̱ o ko̱bati. Na ponda, na so̱ṅtane̱ ná mbale̱ nde neno̱ jokwa, nemedi so̱ ná munasango Jeffries a tombise̱ mba jokwa la Bibe̱l. Na mba na botea pe̱ jukea o ndongame̱n ponda ye̱se̱. Nje na tano̱ nokwa e ta e bwese̱ mba muńe̱nge̱, na timbi so̱ mute̱ dikalo. Janda lam di tuko nde ponda na so̱ṅtane̱no̱ ná “buńa bonde̱ne̱ ba Yehova [bwā] be̱be̱.” (Sef. 1:14) Na si ta pe̱ na pula wala o universite, o diwengisan, ńo̱ng’am e ta nde ná nongwane̱ bato o bia mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l.

Na bo̱le̱ nde esukulu 13 mińa ma mo̱di ma  Eso̱pe̱so̱pe̱ 1956, na mba na dubisabe̱ mińa milalo ombusa nika o jako̱to̱ne̱ l’ebondo. Na s’o̱nge̱le̱ ná we̱le̱ la mbame̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova na jokwe̱le̱ pe̱ bato mambo jombwea mo̱ ba wusa wanea mba minam me̱se̱ na kusino̱.

Myo̱di mutoba ombusa dubise̱ lam, na timbi paonia ńa pond’a mususu. Ebol’a Janea (km) ńa mo̱di ma Elaṅe̱ 1956 e ta e be̱ne̱ mulopo mō̱ mu ta mu kwala ná “Mo̱ we ná o bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ e?” Be bebeledi be ta pe̱ bombwea mba. Ńo̱ng’am e ta nde ná nongwane̱ owe̱ni bate̱ dikalo ba si tano̱ jita.​—Mat. 24:14.

Nalo o Edgefield, o Karolina ńa mikondo. Mwemba mu ta nde mu be̱ne̱ bate̱ dikalo bane̱i buka te̱. Na mba nik’e po̱ngi bate̱ dikalo batanu. Di ta nde di tombise̱ ndongame̱n oteten a ndabo a munasango mō̱. Mo̱di te̱, na ta na tombise̱ 100 hawa o dikalo. Na ta na walame̱ne̱ jita o die̱le̱ ebol’a dikalo na ndongame̱n. Nje e ta mańaka e ta nde ná, etum te̱ na tano̱ na bola nika, nika pe̱ nde na tano̱ nokwa mambo jombwea Yehova.

Mukusa ma muto mō̱ na tano̱ na tombise̱ jokwa la Bibe̱l a ta a be̱ne̱ bolongi bō̱ bo bońsane̱be̱ ońola tombise̱ la kwedi o mundi ma Johnston, mwena mu si ta mu po̱to̱ jita na we̱ni na tano̱ na ja. Na muyao mwe̱se̱, a boli mba ebolo ońola epas’a ponda, ese̱le̱ pe̱ ná di bolane̱ y’epolo ka Ndabo a Janea.

Jolly Jeffries, mun’a munasango nu tombise̱ mba jokwa la Bibe̱l asumwe̱ o Brooklyn o Ńu York, na mo̱ a timba mwenj’am ńa dikalo. Di ta nde di ja o mutoa mō̱ mwena mu longabe̱ ka bolongi munasango mō̱ a tano̱ a re̱nti biso̱.

Musawedi mu si ta mweńa lambo o y’epas’a mundi. Ba ta nde ba sawea biso̱ dollar iba to̱ ilalo ońola buńa b’ebolo. Buńa bō̱, na ta nde na wa bolane̱ nje ye̱se̱ na tano̱ na diane̱ o janda son a da o sapi. Ponda na busino̱ o ni sapi, moto mō̱ a sisedi mba be̱be̱ na mo̱ a baise̱ mba ná: “O be̱n ńo̱ng’ebolo e? Na me̱nde̱ sawea wa dollar po̱ ońola haw’ebolo po̱.” A boli so̱ mba mińa milalo ná na sangise̱ epolo ewo̱ oweni ebol’a longa e tano̱. Me̱se̱ ma ta so̱ ma lee̱ ná Yehova nde e o jongwane̱ mba ná na benge ja o Edgefield. To̱ ná na si tano̱ na be̱ne̱ bekusedi ndongo, na we̱li o jukea o jako̱to̱ne̱ lena di tombi o mundi ma Ńu York o mbu 1958.

O buńa bo londe̱ miba ba jako̱to̱ne̱, lambo la tobotobo di tombi. Na dongame̱ne̱ Ruby Wadlington, ńena nu ta nu bolea ka paonia ńa pond’a mususu o Gallatin, Tennessee. Kana biso̱ babane̱ di tano̱ di pula be̱ o ebol’a muloloma, jukedi o ndongame̱n ońola bate̱ mpuli o esukul’a Gilead. Ombusa ponda, di botedi o tilane̱ maleta. Buńa bō̱ na belabe̱ o Gallatin o bola ekwal’a ntelele. Na mba na langwea mo̱ ná nā pula ná di bane̱. Ombusa nika, nalo o mwemba ma Ruby, na biso̱ di bane̱ o mbu 1959.

Ke̱ na be̱n 23 mbu, nde na te̱se̱be̱no̱ ka muboled’a mwemba o Gallatin (o nin we̱nge̱ mudie̱le̱  dibe̱le̱ la batudu). Mwemba masu nde mu ta maboso Charles Thompson a pe̱pe̱le̱no̱ ka muboled’ebondo. A ta nde munasango ńou jita; nde to̱ na nika, a baise̱ mba njika ńo̱ngi bonasango ba be̱nno̱ na ne̱ni baboledi b’ebondo beno̱ ná ba londise̱ mo̱. Okwe̱le̱ mba mweńa ma baise̱ myuedi na wasa pe̱ bia mambo me̱se̱ obiana bedomsedi be mano̱ngo̱be̱.

O mo̱di ma Emiase̱le̱ 1964 na belabe̱ o jukea ońola mo̱di mō̱ o Esukul’a Janea, o South Lansing o Ńu York. Bonasango bena ba die̱le̱ y’esukulu ba boli mba ńo̱ng’a bata jokwa na ńaka pe̱ o mbad’a mudī.

Biso̱ na Ruby di belabe̱ o bolea o ebol’ebondo o Dimo̱di 1965. O ebond’asu yaboso o ta o be̱ne̱ mindi mi maboteye̱ o Knoxville, Tennessee, Richmond ńe̱se̱ na Virginia. O ta pe̱ o be̱ne̱ myemba me o Karolina ńa pongo, o Kentucky, na o Virginia ńa mbenge̱. Na ta nde nombwea myemba ma mīndo buka te̱, ońolana o mi mińa, ndando e ta o y’epas’a mundi ma Amerika, mīndo na bakala ba si ta so̱ ba lata. Bonasango ba si ta ba be̱ne̱ bekusedi ndongo, nde joko o jabane̱ nje di tano̱ di be̱ne̱ na ba bena ba ta o ńo̱ngi. Ebol’ebondo yokwe̱le̱ mba ben belēdi ba mweńa ná: “Be̱ nde munasango, o s’ala o mwemba ka mwanedi. O me̱nde̱ nde we̱le̱ jongwane̱ bonasango, buka te̱ yete̱na be̱n wa ka munasango abu.”

Ke̱ je o pe̱pe̱le̱ mwemba musadi mō̱, Ruby a botedi jokwa na eso̱mb’a muto ewo̱ yena e ta e be̱ne̱ mun’a muto ńa mbu mō̱. Ponda to̱ moto a si tano̱ o tombise̱ di jokwa, Ruby a ta nde a tombise̱ mo̱ tongwea na maleta. O pe̱pe̱le̱ lasu di bupe̱, nu muto ukedi o ndongame̱n ye̱se̱. Ponda bonańango baba bena ba ta paonia ya tobotobo ba lomabe̱no̱ o mu mwemba, balane̱ di jokwa oboso, ponda to̱ ininga ombusa nika pe̱, na mo̱ a dubisabe̱. O 1995, 30 ma mbu ombusa nika, ke̱ je o Bete̱l a Patterson, eso̱mb’a munańango ewo̱ e po̱i je̱ne̱ Ruby. Mo̱ nde a ta nu mun’a muto ńa nu ńango ńena Ruby a tombise̱no̱ jokwa. Mo̱ na mom’ao ba ta nde bautu ba Esukul’a Gilead e londe̱ 100.

Ebond’asu e londe̱ beba e ta e be̱ne̱ myemba mi ta oteten a mundi ma Florida. O ni ponda, di ta di be̱ne̱ ńo̱ng’a mutoa, di we̱li so̱ janda mō̱ o mususedi ma bwam. Nde ombusa wo̱ki po̱ buka te̱, elongisan ewo̱ ya mote̱r e ńam. Di si ta di be̱ne̱ mo̱ni o po̱ngulane̱ mo̱. Na bele̱ so̱ nde munasango mō̱ na jo̱nge̱le̱ ná e ná a we̱le̱ jongwane̱ biso̱. Nu munasango a lom nde muboled’ao mō̱ ná a ye pongulane̱ mutoa, ombusa nika a si baise̱ biso̱ mo̱ni. A langwedi nde biso̱ buka te̱ ná, “Lo si mowe̱ mba to̱ lambo.” Mo̱me̱ne̱ pe̱ nde a boli biso̱ mo̱ni. Nik’e ta nde eyembilan a bwam e malee̱ ne̱ni Yehova a mombweano̱ baboledi bao. Nika ńo̱nge̱le̱ pe̱ biso̱ ná di lee̱le̱ bane̱ sanga la mulema.

Ponda te̱ di tano̱ di pe̱pe̱le̱ mwemba mō̱, di ta nde di ja omboa bonasango. Nik’e boli ná di be̱ne̱ mako̱m jita. Buńa bō̱, na botedi o dipa bolangi jombwea mwemba mō̱, na mba na se̱le̱ dia ebol’am o masin ma dipa. Na timbino̱ ebiamu, na bomane̱ na mun’a mome ńa mbu milalo ńa mbia owe̱ni di tano̱ di ja, “ongwane̱” mba o bo̱le̱ dipa bolangi bam. Na senje̱le̱ mo̱ jombwea y’ekwali mimbu jita ombusa ponda.

O mbu 1971, na kusi leta o bolea ka muboled’a bebondo o mundi ma Ńu York. Nik’e ńakisane̱ mba jita! Na ta nde na be̱ne̱ 34 mbu buka te̱ ponda jalono̱ o mu mundi. Na ta nde muboled’a bebondo ńa mūndo ńaboso o mu mundi, nde bonasango ba kasi mba na muyao.

Ke̱ ne o bolea ka muboled’a bebondo, na ta muńenge̱ jita o jokwe̱le̱ jombwea Yehova o jako̱to̱ne̱ l’ebondo woki te̱. Baboledi b’ebondo jita ba ta nde bonasango bena bou buka mba. Mō̱ ńabu a ta a tombise̱ ekwal’am ya dubise̱. Nupe̱pe̱, Theodore Jaracz a timbi elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ ombusa ponda. O ta pe̱ o be̱ne̱ jita la bonasango bape̱pe̱ bena ba ta ba bolea o Bete̱l a Brooklyn. Na ta muńe̱nge̱ jita o je̱ne̱ ne̱ni ba baboledi bebondo name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba ta o Bete̱l ba bolino̱ ná ebolo e wameye mba. Ne̱n na miso̱ lakisane̱ lena ba bombwedi ba ndolo ba tano̱ ba be̱ne̱ye̱ Eyal’a Loba, na ne̱ni ba sue̱le̱no̱ bebokedi ba Yehova na jemea le̱se̱. Sibise̱ labu la ńolo di  boli ná na we̱le̱ bolea ka muboled’a bebondo na bo̱bise̱ la ńolo.

O mbu 1974, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di lom dibo̱to̱ dipe̱pe̱ la baboledi b’ebondo o ebol’a bebondo, na mba na lomabe̱ so̱ pe̱te o ebondo​—nde nin ngedi o Karolina ńa mikondo. Nje e ta bwam ye nde ná jabane̱ di si ta pe̱ oteten myemba ma bakala na ma mīndo o mikondo ma Amerika, nik’e bwese̱ so̱ bonasango muńe̱nge̱ jita.

O su la mbu 1976 na lomabe̱ o jombwea ebond’a Georgia, yena ye oteten a Atlanta na Kolumbus. Na mba no̱nge̱le̱ ekwal’a pulame̱ ewo̱ na tano̱ na tombise̱. E ta nde ońola bana ba mīndo batanu bena ba wedi ponda bato bō̱ ba we̱le̱no̱ wea o bolongi babu. Ńango a ba bana a ta a so̱lo̱ o do̱kita ońolana a ta a ke̱ye̱. Jita la bonasango, bena bō̱ ba ta nde bakala bane̱ mīndo, ba yo̱mbi o do̱kita o bwam ba lo̱ko̱ bayedi. Ne̱n ndol’a mbale̱ bonasango ba lee̱le̱no̱. Muyao mwena baboledi ba Loba ba maleane̱le̱no̱ mu mabola babo̱ ngińa ni mapule̱ o lembe̱ mitakisan minde̱ne̱

O mbu 1977, di belabe̱ o Bete̱l a Brooklyn ońola myo̱di to̱ mininga, ná di ye̱ jongwane̱ ońola ebolo ewo̱. Ponda y’ebolo e bo̱ino̱, belongi beba ba Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ be po̱i o je̱ne̱ mba, na babo̱ ba baise̱ biso̱ nga je ná di to̱ndo̱ bolea o Bete̱l ońola ponda mususu. Di kasi be bebeledi.

Na boli ebolo 24 mbu o O̱fis a ebol’a dikalo, owe̱ni di tano̱ jombwea mitakisan ma tobotobo bonasango ba tano̱ ba be̱ne̱. Ponda ye̱se̱, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di boli bediedi be mulatako na bete̱sedi ba Bibe̱l. Be bediedi bongwane̱ biso̱ jita o jalabe̱ myuedi ma bonasango, nde bongwane̱ pe̱ o longa baboledi b’ebondo, batudu, na paonia. Be belongedi bongwane̱ bonasango o be̱ kriste̱n you o mbad’a mudī. Bebokedi ba Yehova pe̱ be bati nde o bama.

Botea 1995 nate̱na 2018 na pe̱pe̱le̱ jita la mikanjo m’ebolo ka nulomabe̱ na Mulopo m’Ebolo. Ne̱n mabe̱le̱ ma mikanjo m’ebolo, baboledi ba Bete̱l, na bamuloloma o bwam ba jembe̱ babo̱ o mbad’a mudī, na wanea pe̱ babo̱ jongwane̱ ońola mitakisan mabu. K’eyembilan, di pe̱pe̱le̱ Rwanda o mbu 2000. Myango ma ba bonasango na bonańango pe̱ membe̱ Ruby na mba jita. Di bo ndutu o senga nje bonasango na belongi ba mbia ma Bete̱l ba lembe̱no̱ o pond’a ebwan e tombi o 1994. Jita ba bo̱lo̱ne̱ bandolo babu. To̱ na nje ye̱se̱ ba lembe̱no̱, ba bonasango ba si bo̱lo̱ne̱ dube̱, dipita na muńe̱nge̱ mabu.

Di mábe̱ne̱ buka 80 mbu. Na boledi k’elong’a dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo ma Amerika 20 mbu. Ye mbale̱, na si kusi belongedi ba universite, nde na kusane̱ Yehova na bebokedi bao belongedi be buki be̱se̱. Nik’e boli ná na we̱le̱ jokwe̱le̱ bape̱pe̱ mbale̱ yena i maso̱be̱ o Bibe̱l beno̱ ná ba tombwane̱ o bwindea. (2 Kor. 3:5; 2 Tim. 2:2) Ne̱n na miso̱ ne̱ni mwe̱ndi ma Bibe̱l mu tukono̱ longe̱ la bato o mbad’a bwam, na ne̱ni mongwane̱no̱ babo̱ o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Muweked’abu. (Yak. 4:8) Etum te̱ ngud’asu e madie̱le̱no̱ biso̱, Ruby na mba di me̱nde̱ benga tute̱le̱ bape̱pe̱ o bwane̱ belēdi bena be mawe̱ na Yehova muńe̱nge̱, jokwe̱le̱ pe̱ mo̱ bape̱pe̱. Ebanja edube epe̱pe̱ muboled’a Yehova eno̱ ná a be̱ne̱ e buki ye e titi!