Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KANEGELO YA BOPHELO

Ke Ile ka Thabela go Ithuta le go Ruta ba Bangwe ka Jehofa

Ke Ile ka Thabela go Ithuta le go Ruta ba Bangwe ka Jehofa

KE GOLETŠE Easton, Pennsylvania, U.S.A., le gona ke be ke nyaka go ya yunibesithing gore ke itirele se sengwe bophelong. Ke be ke rata go ithuta gomme ke kgona mmetse le saense. Ka 1956 mokgatlo wa ditokelo tša batho o ile wa mpha diranta tše 364, ka ge ke be ke hweditše dimaraka tša godimo go fetiša ka moka bao ke bego ke tsena le bona sekolo ba batho ba baso. Ka morago ke ile ka fetoša monagano wa ka ka dilo tšeo ke bego ke nyaka go di dira. Ka baka la’ng?

KAMOO KE ILEGO KA ITHUTA KA JEHOFA KA GONA

Mathomong a bo 1940, batswadi ba ka ba be ba ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa. Batswadi ba ka ba ile ba se sa ithuta Beibele, eupša mma o be a sa dutše a hwetša dikgatišo tša Morokami le Phafoga! Ka 1950 kua New York City, go ile gwa ba le kopano ya ditšhabatšhaba gomme batswadi ba ka ba laletšwa go re ba be gona moo gomme ba ya.

Ka moragonyana, ngwanešo Lawrence Jeffries o ile a thoma go re etela. O ile a leka go nthuta ditherešo. Mathomong ke be ke mmotša gore Dihlatse tša Jehofa di swanetše go tsenela dipolotiki le bošole, go e na le go se tšee lehlakore. Ke ile ka mmotša gore ge motho yo mongwe le yo mongwe mo Amerika a ka gana go ya ntweng, manaba a tlo tla ke moka a re tšeela naga ye ya rena. Ngwanešo Jeffries o ile a nkaraba a sa fele pelo a re: “O nagana gore Jehofa Modimo o be a tlo dira’ng ge batho ka moka mo Amerika ba ka be ba mo hlankela gomme manaba a tla a ba hlasela?” Dilo tšeo a di boletšego di ile tša mpontšha gore ke fošitše. Ke ile ka thoma go nyaka go ithuta Beibele kamoo go oketšegilego.

Ge ke be ke kolobetšwa

Ke ile ka fetša diiri tše dintši ke bala dikgatišo tša Morokami le Phafoga! tšeo mma a bego a di beile ka kamoreng ya ka tlase. Ge nako e dutše e eya, ke ile ka bona gore ke ithuta therešo gomme ka dumela ge ngwanešo Jeffries a nthuta Beibele. Ke ile ka thoma le go ya dibokeng ka mehla. Ke be ke rata seo ke ithutago sona, gomme ka thoma go ba mogoeledi wa ditaba tše dibotse. Dilo tšeo ke bego ke nyaka go di dira bophelong di ile tša fetoga ge ke be ke thoma go kwešiša gore “Letšatši le legolo la Jehofa le kgauswi.” (Tsef. 1:14) Ke ile ka se sa hlwa ke nyaka go ya yunibesithing gomme ka thoma go ruta ba bangwe ka Beibele.

Ke ile ka fetša sekolo ka di 13 tša June 1956 ke moka ka morago ga mengwaga e meraro, ka kolobetšwa kopanong ya tikologo. Ke be ke sa tsebe gore ke tlo hwetša ditšhegofatšo tše dintši ka go ineela go Jehofa, go ithuta ka yena le go ruta ba bangwe ka yena.

GO ITHUTA LE GO RUTA BATHO BA BANGWE KA JEHOFA KE LE MMULAMADIBOGO

Ka morago ga dikgwedi tše tshela ke kolobeditšwe, ke ile ka thoma go ba mmulamadibogo wa ka mehla. Tirelo ya Mmušo ya December 1956 e be e na le sehlogo seo se rego “Na o ka Hlankela mo go Nago le Tlhokagalo?” Ke be nka kgona go dira seo. Ke be ke nyaka go thuša moo go nago le tlhokagalo ya bagoeledi.—Mat. 24:14.

Ke ile ka hudugela Edgefield, South Carolina. Phuthego ya moo e be e na le bagoeledi ba bane feela. Ka ge ke be ke hudugetše moo phuthego yeo e ile ya thoma go ba le bagoeledi ba bahlano. Re be re swarela diboka ka kamoreng ya ngwanabo rena yo mongwe. Kgwedi e nngwe le e nngwe ke be ke fetša diiri tše lekgolo ke le tšhemong. Ke be ke etelela pele tšhemong e bile ke nea dipolelo dibokeng. Sa go thabiša ke gore ge ke be ke dutše ke šomela Jehofa ke be ke ithuta ka yena le go feta.

Mosadi yo mongwe yo ke bego ke ithuta Beibele le yena o be a na le lefelo la go lokiša ditopo mo go bitšwago Johnston, kgauswi le moo ke bego ke dula gona. O ile a nnea mošomo wa nakwana wo ke bego ke o hloka, gomme a re adima le moago wa gagwe woo re bego re o dirišetša go swara diboka.

Ngwanešo Jolly Jeffries, e lego morwa wa ngwanešo yo a nthutilego Beibele o ile a tla Brooklyn, New York ke moka a thoma go šoma le nna re le babulamadibogo. Re be re dula ka kharabaneng e nyenyane yeo ngwanabo rena a re adimilego yona.

Tšhelete yeo re bego re e gola e be e le tlasana ka thoko ya Borwa. Re be re gola diranta tše 29 go ya go tše 44 ka mošomo wa letšatši. Ka tšatši le lengwe, ke ile ka tšea tšhelete ya ka e nyenyane ya mafelelo ka reka dijo ka yona. Ge ke e tšwa go reka monna yo mongwe o ile a kopana le nna gomme a re: “Na o nyaka mošomo? Ke tla go godiša diranta tše 14 ka iri.” O ile a nnea mošomo wa matšatši a mararo wa go hlwekiša mo ba šomelago gona. Go be go le molaleng gore Jehofa o nthuša gore ke tšwele pele ke dula Edgefield. Ka 1958 ke ile ka kgona go ya kopanong ya ditšhabatšhaba yeo e bego e swaretšwe New York City.

Ka letšatši la rena la lenyalo

Letšatšing la bobedi la kopano go ile gwa direga selo se sengwe se se kgahlišago. Ke ile ka kopana le Ruby Wadlington, yo e bego e le mmulamadibogo wa ka mehla kua Gallatin, Tennessee. Ka ge bobedi bja rena re be re nyaka go ba baromiwa, re ile ra ya sebokeng sa Gilead kopanong yeo. Ka morago, re ile ra thoma go ngwalelana mangwalo. Ke moka ke ile ka laletšwa go ya phuthegong ya Gallatin go nea polelo ya phatlalatša. Ke ile ka diriša sebaka seo go kgopela Ruby go mo nyala. Ke ile ka hudugela phuthegong ya bo Ruby gomme ra nyalana ka 1959.

GO ITHUTA LE GO RUTA BA BANGWE KA PHUTHEGONG

Ge ke be ke na le mengwaga e 23, ke ile ka kgethwa gore ke be mohlanka wa phuthego (yoo ga bjale a bitšwago molomaganyi wa sehlopha sa bagolo) kua Gallatin. Re be re le phuthego ya mathomo yeo Charles Thompson a e etetšego ge a be a sa tšwa go ba molebeledi wa tikologo. O be a na le phihlelo eupša o ile a mpotšiša dilo tšeo bana babo rena le dikgaetšedi ba di hlokago, le gore balebeledi ba tikologo ba nakong e fetilego ba be ba dira dilo bjang. Ke ile ka ithuta go yena gore go bohlokwa go botšiša dipotšišo le go tseba ditaba ka moka pele o dira diphetho.

Ka May 1964, ke ile ka laletšwa go tlo ba gona sekolong sa Bodiredi sa Mmušo seo se tšeago kgwedi kua South Lansing, New York. Bana bešo bao ba bego ba eteletše pele sekolong seo ba ile ba dira gore ke nyake go ithuta kamoo go oketšegilego le go batamela kgauswi le Jehofa.

GO ITHUTA LE GO RUTA BATHO BA BANGWE KE LE MOLEBELEDI WA TIKOLOGO LE MOLEBELEDI WA SELETE

Ka January 1965, nna le Ruby re ile ra hwetša taletšo ya go šoma re le balebeledi ba tikologo. Re ile ra abelwa tikologo yeo e lego ye kgolo yeo e akaretšago Knoxville Tennessee, go ba go fihla Richmond Virginia. E be e akaretša le diphuthego tšeo di lego North Carolina, Kentucky le West Virginia. Ke be ke hlankela diphuthegong tša batho ba baso ka gobane ka nako yeo mmušo o be o ganetša batho ba baso go kopana le batho ba bašweu. Bana babo rena ba be ba se na sa bona, ka gona re ile ra ithuta go abelana le bao ba bego ba hloka. Ngwanešo yo mongwe yo a tšerego nako e telele e le molebeledi wa tikologo o ile a mpotša gore: “O se ke wa ya diphuthegong o ka re o feta bana beno. Eba ngwanabo bona. O ka kgona go ba thuša ge feela ba go lebelela o le ngwanabo bona.”

Ka letšatši le lengwe ge re be re etetše phuthego e nngwe, Ruby o ile a ruta mosadi yo mongwe yo a bego a na le ngwana wa ngwaga o tee Beibele. Ka ge ka phuthegong go be go se na motho yo a swanelegago go swara thuto ya Beibele, Ruby o be a swara thuto yeo ka go mo ngwalela mangwalo. Ge re be re boela phuthegong yeo gape, mosadi yoo o ile a thoma go tla dibokeng ka mehla. Ge dikgaetšedi tše pedi tša babulamadibogo bao ba kgethegilego di e tla phuthegong yeo, di ile tša tšwetša pele thuto ya Beibele le yena gomme ka moragonyana a kolobetšwa. Ka 1995 ka morago ga gore go fete mengwaga e 30, kgaetšedi yo mongwe wa mofsa o ile a bolela le Ruby kua Bethele ya Patterson. E be e le morwedi wa mosadi yoo Ruby a mo rutilego Beibele. Kgaetšedi yoo wa mofsa le monna wa gagwe ba ile ba ya klaseng ya bo 100 ya Sekolo sa Gilead.

Tikologo ya rena ya bobedi e be e le bogareng bja Florida. Ka nako yeo re be re hloka koloi ka gona re ile ra e hwetša ka tšhelete e nyenyane. Eupša ka beke ya mathomo go ile gwa senyega selo se sengwe ka entšeneng. Re be re se na tšhelete ya go se lokiša. Ke ile ka founela ngwanešo yoo ke bego ke nagana gore o tlo kgona go re thuša, o ile a kgopela yo mongwe wa bašomi ba gagwe gore a tle a lokiše koloi yeo gomme a se nyake re mo lefa. O ile a no re: “Go lokile.” O ile a ba a re fa tšhelete. Wo e be e le mohlala o mobotse wa go bontšha gore Jehofa o hlokomela bahlanka ba gagwe. Mohlala wo o re gopoditše gore re bontšhe ba bangwe botho.

Nako e nngwe le e nngwe ge re be re etetše phuthego, re be re dula ka magaeng a bana babo rena. Gomme seo se ile sa dira gore re be le bagwera ba bantši ba babotse. Ka letšatši le lengwe ke ile ka šia pego ya phuthego yeo ke bego ke se ka fetša go e ngwala sedirišweng sa ka sa elektroniki. Bošegong bjoo ge ke boa ke ile ka hwetša gore ngwana wa mengwaga e meraro wa ka lapeng leo, yoo re bego re dula le yena o “nthušitše” go e feleletša. Ke ile ka phela ke mmotša ka seo ka mengwaga e mentši.

Ka 1971 re ile ra hwetša lengwalo leo le tšwago mokgatlong leo le bego le kgopela gore re ye re hlankele New York City re le balebeledi ba selete. Re be re maketše. Ge re eya moo ke be ke na le mengwaga e 34 feela. Bana babo rena ba ile ba nkamogela ka borutho ka ge ke be ke le molebeledi wa selete wa motho yo moso wa mathomo.

Ka ge ke be ke le molebeledi wa selete ke ile ka thabela go ruta ka Jehofa mafelo bekeng a mangwe le a mangwe kopanong ya tikologo. Balebeledi ba tikologo ba bantši ba be ba na le phihlelo go mpheta. Yo mongwe wa bona o be a ile a nea polelo nakong ya ge ke be ke kolobetšwa. Ngwanešo yo mongwe yo a bitšwago Theodore Jaracz ka morago o ile a ba setho sa Sehlopa se Bušago. Go be go na le bana babo rena ba bangwe ba bantši bao ba bego ba hlankela Bethele ya Brooklyn. Ke be ke thabela gore balebeledi ba tikologo le bana babo rena bao ba hlankelago Bethele ba ile ba nkamogela ka borutho. Ke ile ka bona gore ke badiši bao ba nago le lerato bao ba ithekgilego ka Lentšu la Modimo le go thekga mokgatlo wa gagwe. Ka ge ba be ba ikokobeditše ba ile ba dira gore go be bonolo go nna go hlankela bjale ka molebeledi wa selete.

GO HLANKELA KE LE MOLEBELEDI WA TIKOLOGO GAPE

Ka 1974 Sehlopa se Bušago se ile sa abela bana babo rena ba bangwe gore ba hlankele e le balebeledi ba selete gomme nna ke ile ka hlankela ke le molebeledi wa tikologo gape kua South Carolina. Sa go thabiša ke gore ka nako yeo bana babo rena ba batho ba baso ba be ba kopana le ba bašweu e lego seo se ilego sa ba thabiša kudu.

Mafelelong a 1976 ke ile ka abelwa tikologo ya Georgia yeo e lego magareng ga Atlanta le Columbus. Ke gopola gabotse ge ke be ke nea polelo ya poloko ya bana ba batho ba baso ba bahlano bao ba hlokofetšego ka baka la batho bao ba ilego a tšhuma ka legaeng la bona. Mmago bona o ile a ya sepetlele ka ge a be a gobetše. Bana babo rena ba batho ba baso le ba bašweu ba ile ba mo etela e le gore ba mo kgothatše. Ke ile ka bona gore bana babo rena le dikgaetšedi ba ratana kudu. Ge bahlanka ba Modimo ba bontšhana lešoko ba tlo kgona go kgotlelela mathata a magolo.

GO ITHUTA LE GO RUTA BA BANGWE KE LE BETHELE

Ka 1977 re ile ra kgopelwa go tla Bethele ya Brooklyn ka dikgwedi tše sego kae go thuša ka protšeke e nngwe. Ge protšeke ye e le kgauswi le go fela ditho tše pedi tša Sehlopha se Bušago di ile tša boledišana le nna le Ruby gomme ba re kgopela gore re dulele sa ruri Bethele. Re ile ra amogela taletšo yeo.

Ke ile ka šoma Lefapheng la Tirelo ka mengwaga e 24 moo bana babo rena ba bego ba šoma ka dipotšišo tše thata. Ge mengwaga e dutše e eya, Sehlopha se Bušago se ile sa re nea tlhahlo yeo e sepedišanago le melao ya motheo ya ka Beibeleng. Tlhahlo ye e be e thuša ba Lefapha la Tirelo go araba dipotšišo le gona e be e thuša go tlwaetša balebeledi ba tikologo, bagolo le babulamadibogo. Tlwaetšo ye e thušitše batho ba bantši gore ba be le segwera se sebotse le Modimo. Gomme se sa dira gore mokgatlo wa Jehofa o tie.

Go tloga ka 1995 go fihla ka 2018 ke be ke etela diofisi tša makala ke le moemedi wa ntlokgolo yoo a bego a bitšwa molebeledi wa makala. Ke be ke kopana le ditho tša Komiti ya Lekala, bao ba hlankelago Bethele le baromiwa gore ke ba kgothatše le go kwa gore ba kopana le mathata afe. Nna le Ruby re be re kgothatšwa ke diphihlelo tšeo bana babo rena le dikgaetšedi ba re botšago tšona. Ka mohlala ka 2000 re ile ra etela Rwanda. Re ile ra kgongwa kudu ke go kwa gore bana babo rena le dikgaetšedi le ba Bethele ya Rwanda ba phologile polao e sehlogo ka 1994. Bana babo rena le dikgaetšedi ba ile ba lahlegelwa ke batho bao ba ba ratago. Eupša go sa šetšwe dilo tšeo ba bego ba di kgotleletše, ba be ba bontšha tumelo ba na le kholofelo e bile ba thabile.

Ge re fetša mengwa e 50 re nyalane

Gona bjale re na le mengwaga e fetago e 80. Ke na le mengwaga e 20 ke hlankela ke le yo mongwe wa setho sa Komiti ya Lekala sa United States. Ga se ka ya yunibesithing eupša ke hweditše thuto e kgolo kudu ka mokgatlong wa Jehofa. Se se dira gore ke nyake go ruta ba bangwe ditherešo tša Beibele tšeo di ka ba holago go ya go ile. (2 Bakor. 3:5; 2 Tim. 2:2) Ke ile ka bona kamoo molaetša wa Beibele o thušitšego batho ba bantši go fetoša maphelo a bona le go dira gore ba be le segwera se sebotse le Mmopi wa bona. (Jak. 4:8) Nako e nngwe le e nngwe ge nna le Ruby re kgona, re tšwela pele re kgothatša ba bangwe gore ba tšeele godimo tokelo ya go ithuta ka Jehofa le go ruta ba bangwe ka ditherešo tša Beibele, e lego tokelo e kgolo yeo bahlanka ba Jehofa ba nago le yona!