Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Lapeny pa Lukwan Bukkewa

Lapeny pa Lukwan Bukkewa

Lakwena Paulo onongo tye ka lok i kom ngo i kare ma olwonge kekene ni “latin ma kibwogo abwoga”? (1 Jo Korint 15:8)

Ma lubbe ki 1 Jo Korint 15:8, Paulo owaco ni: “Me agikkine ducu, ci bene onen bota, kadi bed abedo calo latin ma kibwogo abwoga.” I tyeng man, Paulo onongo tye ka lok i kom gin mutimme i kome i kare ma oneno ginanyuta i kom Yecu ma tye i polo. Ento en onongo tye ka lok i kom ngo i kare ma owaco ni ebedo “latin ma kibwogo abwoga?” I kare mukato, onongo watito ni obedo calo kimiyo ki Paulo deyo me nywale odoco, nyo cerre, macalo cwec me cwiny, mwaki mapol ata ma kare me cer ma kit meno pud peya oromo. Ento, ka wakwano tyeng man matut, wanongo ni mitte ni walok niangowa i kom tyeng man.

Dong, ngo ma Paulo onongo tye ka lok iye i kare ma owaco ni en “latin ma kibwogo abwoga”? Tye yo mapol mapatpat me niang lok man.

Lokke pa Paulo otimme atura dok obedo gin matek adada pire. Latin ma kibwogo abwoga pol kare turo dano atura. I kare ma Caulo (ma lacen kilwongo ni Paulo) onongo tye ka cito i Damaciko me keto aunauna i kom Lukricitayo ma kunnu, en onongo pe obyeko kulu ni ebineno ginanyuta i kom Yecu ma kicero. Lokke pa Paulo obedo me ur pe bote keken ento wa bot Lukricitayo ma onongo en tye ka cito me unogi i boma meno. Medo i kom meno, gin mutimme-ni obedo tek adada ma oweko wange oto woko pi kare mo.—Tic 9:1-9, 17-19.

En olokke i kare ma ngat mo pe obyeko. Nyig lok me leb Grik ma kigonyo ni “latin ma kibwogo abwoga” kitwero bene gonyo ni “latin ma kinywalo i kare marac.” The Jerusalem Bible ogonyo tyeng man ni: “Obedo calo kinywala i kare ma ngat mo pe obyeko.” I kare ma Paulo olokke, Yecu onongo dong otyeko dok cen i polo. Pe calo jo mogo ma Paulo oloko i komgi i tyeng mogo angec, Paulo onongo pe oneno Yecu i kare ma Yecu peya odok i polo. (1 Kor. 15:4-8) Kit ma Yecu onen kwede atura bot Paulo omiyo ki Paulo kare me neno Yecu i nge cerre, kadi bed nen calo otimme “i kare marac” nyo i kare ma jo mapol pe gubyeko.

En onongo tye ka lok i kome kekene ki mwolo. Ma lubbe ki lok pa lukwan mogo, nyig lok ma Paulo otiyo kwede kany twero nen calo tye ka cayo kome keken. Ka meno aye gin ma Paulo onongo tye ka tam iye, ci onongo en tye ka ye ni pe epore me bedo lakwena. Ki lok ada, en omedde ki waco ni: “An atidi twatwal i kin lukwena ducu, ma onongo pe porre me lwonga ni an lakwena, pien yam aketo can i kom jo pa Lubanga muye Kricito. Pi kica ma Lubanga omiya en mumiya atye macalo atye-ni.”—1 Kor. 15:9, 10.

Dong, nen calo Paulo obedo ka lok i kom kit ma Yecu onen kwede atura bote, kare ma man otimme iye ma ngat mo pe obyeko kulu, nyo kit ma en pe epore me neno ginanyuta me aura meno. Kadi bed meno aye gin ma onongo en tye ka lok iye nyo pe, gin mutimme i kwone-ni onongo pire tek adada bot Paulo. Onyuto ka maleng bote ni Yecu kicero ki i kin jo muto. Pe tye me ur ni en onongo maro lok i kom gin mutimme atura-ni ka tye ka tito kwena bot jo mukene i kom cer pa Yecu.—Tic 22:6-11; 26:13-18.