Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Myuedi ma balangedi

Myuedi ma balangedi

Nje Paulo a pulino̱ kwala ponda a kwalino̱ ná e nde ka “muna nu yabe̱ ke̱ pond’ao e si dongame̱n” e? (1 Korinto 15:8)

Paulo a kwali o 1 Korinto 15:8 ná: “Nde o sukan a be̱se̱ e̱ne̱n pe̱ na mba, ka muna nu yabe̱ ke̱ pond’ao e si dongame̱n.” O mińa mi tombi, di ta nde di kwala ná Paulo a ta nde a kwalea je̱ne̱ la Yesu o mo̱ń lena a kusino̱. E ta nde biana a kusi edube o yabe̱ to̱so̱ o pumbwabe̱le̱ ka eweked’a mudī oboso ba ponda, bebwea ba mimbu obiana ni ńai bepumbwedi be mabotea. Nde jokwa la njiba la y’epasi, di matute̱le biso̱ o po̱ngulane̱ so̱ṅtane̱ lasu.

Ye mbale̱ ná byala ba Paulo be mombwea nde nje e tombi o ponda jate̱le̱ lao. Nde nje a pulino̱ kwala ponda a kwalino̱ ná a “yabe̱ ke̱ ponda e si dongame̱n” e? Je ná di so̱ṅtane̱ be byala o midi jita.

Jate̱le̱ lao di ta epańpan na ngińa. Yadi la muna nu mayabe̱ ke̱ pond’ao e si dongame̱n, di yo̱ki ńakisane̱. Ke̱ Saulo (ńena nu timbi belabe̱ ná Paulo) e o wala o mundi ma Damasko o takise̱ kriste̱n, a s’o̱nge̱le̱ ná a wusa kusa je̱ne̱ la Yesu nu pumbo. Jate̱le̱ la Paulo di si ńakisane̱ mo̱me̱ne̱ buka te̱, di ńakisane̱ pe̱ na kriste̱n a mundi mwena a tano̱ ala takise̱. O sumo te̱ nika, nje e tombi e ta ngińa kańena a kwedi ndima ońola ponda po̱.​—Bebolo 9:1-9, 17-19.

Ate̱le̱ o “ponda ni si te̱nge̱n.” Eyal’a Grikia yena e tukwabe̱ ná “muna nu yabe̱ ke̱ pond’ao e si dongame̱n” ye pe̱ ná e pula kwala ná “muna nu yabe̱ o “ponda ni si te̱nge̱n.” Bibe̱l a Yerusalem e tuko y’epasi ná: “E ta nde biana na yabe̱ nde ponda to̱ moto a si tano̱ enge̱le̱.” Yesu a ta a mátimba o mo̱ń o ponda jate̱le̱ la Paulo. Diwengisan na ba bena a kwaledino̱ o myemba mi se̱le̱, Paulo mo̱ a s’e̱n Yesu nu pumbu obiana a mala o mo̱ń. (1 Kor. 15:4-8) Di je̱ne̱ di boli so̱ Paulo epolo o je̱ne̱ Yesu ombusa bepumbwedi bao, to̱ ná nik’e wusano̱ je̱ne̱ne̱ ka lambo di bolane̱ o “ponda ni si te̱nge̱n.”

A ta nde a kwalea ońola mo̱me̱ne̱ na sibise̱ la ńolo. Bupisane̱ bamabie̱ bō̱, Paulo a bolane̱ nde byala be mamengise̱ mo̱me̱ne̱. Yete̱na di jo̱nge̱le̱ nde a tano̱ a be̱ne̱, ke̱ a ta so̱ emba ná a si dongame̱n o be̱ ńamuloloma. A kwali ná: “Ebanja mba nde ne nusadi buka bamuloloma be̱se̱, ńena nu si dongame̱n belabe̱ ńamuloloma, ebanja na ta na takise̱ mwemba ma Loba. Ońola nded’a Loba nde neno̱ nje neno̱.”​—1 Kor. 15:9, 10.

E me̱ne̱ne̱ so̱ ná Paulo a ta nde a kwalea mbadi Yesu a busedino̱ mo̱ epańpań, jate̱le̱ lao o ponda to̱ moto a si tano̱ enge̱le̱, to̱ ebe̱yed’ao ya moto nu si ta nu dongame̱n o kusa di je̱ne̱ la betańsedi. E be̱ to̱ ne̱, nje a kusino̱ e ta nde mo̱ lambo la mweńa. Nik’e boli mo̱ mbaki ná Yesu a pumbo. Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Paulo a tano̱ a langwea bato mi myango ke̱ a makwalea ońola bepumbwedi ba Yesu.​—Bebolo 22:6-11; 26:13-18.