Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK 39

Etam̦ Ej Ke Pãd ilo “Bokin Mour” Eo?

Etam̦ Ej Ke Pãd ilo “Bokin Mour” Eo?

“Rar je juon bokin keememej im̦aan kõn ro rar mijak Jeova.”​—MAL. 3:16.

AL 61 Buñm̦aanl̦o̦k, Kom̦ Ri-Kõnnaan!

KÕMEL̦EL̦E EO ÑAN KATAK IN *

Jãn tõre ko an Ebel tok ñan kiiõ, em̦õj an Jeova jino jeje ãt ko ilo “bokin mour” eo (Lale pãrokõrããp 1-2)

1. Ekkar ñan Malakai 3:16, bok ta eo em̦õj an Jeova jino jeje ilowaan, im ta ko kobban bok in?

 IUM̦WIN elõñ to̦ujin iiõ ko m̦aantak, Jeova ear jeje juon bok ejejuwaan. Ilo bok in, ewõr juon laajrakin ãt ko, jino jãn ãt eo etan ri-karejar eo etiljek jinointata, Ebel. * (Luk 11:50, 51) Ium̦win elõñ bukwi iiõ ko, em̦õj an Jeova kadel̦o̦ñe elõñ ãt ko, im rainin elõñ milien ãt ko ie. Ilo Baibõl̦, kar n̦aetan bok in “bokin keememej,” “bokin mour,” im “bok lemlem in mour.” Ilo katak in, jenaaj jitõñl̦o̦k ñane im ba “bokin mour.”—Riit Malakai 3:16; Rev. 3:5; 17:8, NW.

2. Wõn ro em̦õj je etaer ilo bokin mour eo, im ewi wãween bwe etad en pãd ilo bok in?

2 Ilo bok in ejejuwaan, epãd etan aolep ro rej karejar ñan Jeova kõn mijak ak el̦ap kautiej, im rej kaorõk ãt eo etan. Rein ewõr aer kõjatdikdik ñan bõk mour indeeo. Rainin, jemaroñ kõm̦m̦an bwe etad en pãd ilo bok in el̦aññe jej ejaak juon kõtaan epaak ippãn Jeova me ej pedped ioon katok in mour eo an eo Nejin, Jesus Christ. (Jon 3:16, 36) Kõj aolep jekõn̦aan bwe etad en pãd ilo bok in—jekdo̦o̦n ñe kõjatdikdik eo ad ej ñan mour ilañ ak ijin ioon lal̦.

3-4. (1) Jenaaj ke bõk mour indeeo el̦aññe em̦õj an pãd kadede etad ilo bokin mour eo? Jouj im kõmel̦el̦e. (2) Ta ko jenaaj kõnono kaki ilo katak in im katak eo tok juon?

3 Mel̦el̦ein ke men in bwe aolep ro em̦õj je etaer ilo bok in ejjel̦o̦k kajjitõk bwe renaaj bõk mour indeeo? Jemaroñ lo uwaakin kajjitõk in ilo naan ko an Jeova ñan Moses ilo Exodus 32:33. Jeova ear ba: “Jabdewõt eo ear jerawiwi n̦ae Eõ, Inaaj jeorl̦o̦k e jãn bok eo Aõ.” Alikkar bwe ãt ko me rej pãd kiiõ ilo bok eo remaroñ bar jeoril̦o̦k ak julo̦ki, ej ãinwõt ñe Jeova ear jei ãt kein m̦okta kõn pinjel̦. (Rev. 3:5, ftn.) Jej aikuj lukkuun kate kõj ñan kõm̦m̦an bwe ãt ko etad ren pãdwõt ilo bok eo m̦ae iien naaj je etad kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor.

4 Men in emaroñ kõm̦m̦an bwe jen bõklõñtak jet kajjitõk ko. Ñan waanjoñak, ta eo Baibõl̦ ej ba kõn ro me em̦õj je etaer ilo bokin mour eo im ro me ejjel̦o̦k etaer ie? Ñããt eo rein me em̦õj je etaer ilo bok in renaaj bõk mour indeeo? Ak ta kõn ro me rar mej ak rar jab maroñ jel̦ã kajjien Jeova? Ãt ko etaer remaroñ ke bar jeje ilo bok in? Jenãj lo uwaakin kajjitõk kein ilo katak in im katak eo tok juon.

WÕN RO EPÃD ETAER ILO BOKIN MOUR EO?

5-6. (1) Ãinwõt an alikkar ilo Pilippai 4:3, wõn ro me ãt ko etaer repãd ilo bokin mour eo? (2) Ñããt eo ej kab naaj lukkuun jeje etaer ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor?

5 Wõn ro em̦õj je etaer ilo bokin mour eo? Ñan uwaake kajjitõk in, jenaaj lale l̦alem kumi in armej ro me reoktak jãn doon. Jet iaan rein em̦õj je etaer ilo bokin mour eo, ak jet iaaer ejjel̦o̦k etaer ie.

6 Kumi eo m̦oktata ej ro me em̦õj kããlõt er ñan aer naaj tõl ippãn Jesus ilañ. Ãt ko etaer repãd ke kiiõ ilo bokin mour eo? Aet. Ekkar ñan naan ko an rijjilõk Paul ñan “ri-jerbal ro [m̦õttan]” ilo Pilippai, ãt ko etan ro em̦õj kapit er ñan aer tõl ippãn Jesus, repãd kiiõ ilo bokin mour eo. (Riit Pilippai 4:3.) Bõtab bwe ren maroñ kõm̦m̦an bwe etaer en pãdwõt ilo bokin mour eo, rej aikuj dãpij wõt aer tiljek. Innem ilo iien eo rej bõk jiil̦ eo aer ãliktata, kiiõ etaer renaaj jeje ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor. Men in enaaj wal̦o̦k m̦okta jãn aer mej, ak ñe ejjab, eokwe m̦okta jãn an jino eñtaan eo el̦ap.​—Rev. 7:3.

7. Ta eo jej katak jãn Revelesõn 7:16, 17 kõn ñããt eo naaj je etan jar eo el̦ap in jiip ro jet ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko me rejjãmin ejjeor?

7 Kumi eo kein karuo ej jar eo el̦ap in jiip ro jet. Ãt ko etaer repãd ke kiiõ ilo bokin mour eo? Aet. Enaaj ke pãdwõt etaer ilo bokin mour eo ãlikin aer el̦l̦ã jãn Armagedon? Aet. (Rev. 7:14) Jesus ear ba bwe rein me rej ãinwõt jiip ko “renaaj mour ñan indeeo.” (Matu 25:46) Ijoke rein me renaaj el̦l̦ã jãn Armagedon reban kajju bõk jeraam̦m̦an eo ñan mour indeeo. Enaaj ãinwõt ñe ãt ko etaer renãj pãdwõt ilo aer jeje kõn juon pinjel̦. Ium̦win Juon To̦ujin Iiõ ko, Jesus “enaaj juon jabõt ñan er im enaaj tõle l̦o̦k er ñan unin dãn ko dãnnin mour.” Ro renaaj l̦oor tõl eo an Christ im naaj ekajet er im lo bwe retiljek ñan Jeova, naaj je etaer ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor.​—Riit Revelesõn 7:16, 17.

8. Wõn ro me kar jab je etaer ilo bokin mour eo, im ta eo enaaj wal̦o̦k ñan er?

8 Kumi eo kein kajilu ej ro im rej ãinwõt ko̦o̦t me naaj ko̦kkure er ilo Armagedon. Ejjel̦o̦k etaer ilo bokin mour eo. Jesus ear ba bwe rein “renaaj mej ñan indeeo.” (Matu 25:46) Kar kõm̦akũt Paul ñan kwal̦o̦k ñan kõj bwe naaj “kajeik rein [im] kajeepepl̦o̦k er ñan indeeo.” (2 Tes. 1:9; 2 Pit. 2:9) Ejja ãindeinl̦o̦k wõt ñan aolep ro me, ium̦win aolep epepen ko m̦aantak ilo bwebwenato in mour, rekar jerawiwi n̦ae jetõb kwõjarjar ilo aer jel̦ã kake. Er bareinwõt reban bõk mour indeeo ak renaaj jako ñan indeeo. Innem elukkuun alikkar bwe reban jerkakpeje. (Matu 12:32; Mark 3:28, 29; Hib. 6:4-6) Kiiõ jen lukkuun lale wõn kumi ko ruo me renaaj jerkakpeje ioon lal̦ in.

RO RENAAJ JERKAKPEJE

9. Ãinwõt an wal̦o̦k ilo Jerbal 24:15, kumi ta ko ruo renaaj jerkakpeje ilo lal̦ in, im ta oktak eo ikõtaan kumi kein ruo?

9 Baibõl̦ ej kwal̦o̦k kõn ruo kumi in armej ro me renaaj jerkakpeje ioon lal̦ in, “ro rewãnõk” im “ro rejjab wãnõk.” (Riit Jerbal 24:15.) “Ro rewãnõk” ej ro rar tiljek wõt ilo aer karejar ñan Jeova ke rar mour. Bõtab, “ro rejjab wãnõk” ej ro rar jab karejar ñan Jeova ilo tiljek. Ilo m̦ool, rein ej ro me enañin aolep iien, kõm̦m̦an ko aer rar jab wãnõk. Kõnke kumi kein jim̦or renaaj jerkakpeje, jemaroñ ke ba bwe em̦õj jei ãt ko etaer ilo bokin mour eo? Ñan ad uwaake kajjitõk in, jen lale im kõnono kõn kumi kein ruo juon in lo̦k juon.

10. Etke “ro rewãnõk” renaaj jerkakpeje, im ta jeraam̦m̦an eo me jet iaaer renaaj bõke? (Bar lale ilo magazine in “Kajjitõk ko Jãn Ro Rej Riit” kõn jerkakpeje eo ñan mour ilo lal̦ in.)

10 “Ro rewãnõk” ej kumi eo kein keemãn. M̦okta jãn aer kar mej, kar je etaer ilo bokin mour eo. Kar ke jol̦o̦k etaer jãn bok eo ke rar mej? Jaab, kõnke ‘remour’ wõt ilo ememej eo an Jeova. Jeova “ej Anij an ro remour im jab an ro remej, kõnke ippãn Anij, aolep im mour.” (Luk 20:38) Mel̦el̦ein bwe ñe ro rewãnõk renaaj jerkaktok im bar mour ilo lal̦ in, ãt ko etaer renaaj pãdwõt ilo bokin mour eo, meñe ilo jinoin naaj jei ãt kein kõn juon pinjel̦ ilo kõkkar. (Luk 14:14) Ejjel̦o̦k pere bwe jet iaan rein me renaaj jerkakpeje renaaj bõk jeraam̦m̦an eo ñan jerbal ãinwõt ‘irooj ro iaolepen lal̦.’—Sam 45:16.

11. Ta eo “ro rejjab wãnõk” renaaj aikuj katak kake m̦okta jãn an ãt ko etaer maroñ jeje ilo bokin mour eo?

11 Ãliktata, kumi eo kein kal̦alem ej “ro rejjab wãnõk.” Bõlen kõnke rein rar jab jel̦ã kõn kien ko an Jeova, rar jab mour ilo wãnõk m̦okta jãn aer kar mej. Kõn men in, kar jab je etaer ilo bokin mour eo. Bõtab ilo an Anij kõjerkakpejeik er, ej lel̦o̦k ñan er juon iien epel̦l̦o̦k ñan an ãt ko etaer maroñ nãj jeje ilo bokin mour eo. Rein me “rejjab wãnõk” renaaj lukkuun aikuj el̦ap jipañ. Ilo kar mour eo aer m̦okta, jet iaaer rar kõm̦m̦ani m̦anit ko me relukkuun nana im kajjõjõ. Kõn men in, renaaj aikuj katak ñan jel̦ã kilen mour ekkar ñan kakien ko rewãnõk an Jeova. Ñan aer maroñ tõpar wãween in, Aelõñ eo an Anij enaaj tõl juon jerbalin katakin eo ej make wõt l̦aptata ilo bwebwenatoun mour an armej.

12. (1) Wõn ro renaaj katakin ro rejjab wãnõk? (2) Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan ro renaaj m̦akoko in jerbali men ko rej katak kaki?

12 Wõn ro renaaj katakin ro rejjab wãnõk? Jar eo el̦ap kab ro rewãnõk me renaaj jerkakpeje. Bwe en maroñ pãd etan ro rejjab wãnõk ilo bokin mour eo, renaaj aikuj ejaak juon jem̦jerã ippãn Jeova im ajel̦o̦k mour ko aer ñane. Jesus im ri-ekajet ro m̦õttan renaaj reilal̦tak im lukkuun lale wãween an ro rejjab wãnõk em̦m̦akũt kõn men ko rej katak kaki. (Rev. 20:4) Jabdewõt eo me enaaj kwal̦o̦k an m̦akoko in bõk jipañ, naaj jol̦o̦ke—meñe emaroñ 100 iiõ dettaer. (Ais. 65:20, UBS) Jeova im Jesus remaroñ lo ta ko ilo bũruod im renaaj lale bwe ejjel̦o̦k jabdewõt en maroñ kõm̦m̦an jorrããn ilo lal̦ eo ekããl.​—Ais. 11:9; 60:18; 65:25; Jon 2:25.

JERKAKPEJE ÑAN MOUR IM ÑAN BÕK EKAJET

13-14. (1) M̦oktal̦o̦k, ewi wãween ad kar mel̦el̦e naan ko an Jesus ilo Jon 5:29? (2) Ta eo jej aikuj kile kõn naan kein an?

13 Jesus ear bar kõnono kõn ro im renaaj jerkakpeje ijin ioon lal̦. Ñan waanjoñak, ear ba: “Ej itok wõt iien eo ñe aolep ro rej pãd ilo lõb ko renaaj roñ ainikien im diwõjtok. Ro rar kõm̦m̦an em̦m̦an renaaj jerkakpeje ñan mour, im ro rar kõm̦m̦ani men ko renana renaaj jerkakpeje ñan bõk ekajet.” (Jon 5:28, 29) Ta mel̦el̦ein an kar Jesus ba naan kein?

14 Mel̦el̦e eo ad kar m̦okta kõn naan ko an Jesus ej bwe ej kõnono kõn kõm̦m̦an ko an rein ãlikin aer naaj jerkakpeje; bwe jet renaaj jerkakpeje im kõm̦m̦ani men ko rem̦m̦an, im ro jet renaaj jerkakpeje im kõm̦m̦ani men ko renana. Ijoke, Jesus ear jab ba bwe ro rej diwõjtok jãn lõb ko renaaj kõm̦m̦ani men ko rem̦m̦an ak renaaj kõm̦m̦ani men ko renana. Ear kõjerbal naan eo “rar” ñan kwal̦o̦k kõn juon men ear wal̦o̦k m̦oktal̦o̦k. Ear kõnono kõn ro im “rar kõm̦m̦an em̦m̦an” im ro “rar kõm̦m̦ani men ko renana.” Men in ej kaalikkar bwe ej jitõñl̦o̦k ñan kõm̦m̦an ko an rein m̦okta jãn aer kar mej. Mel̦el̦e in elukkuun alikkar im jejjet, ejjab ke? El̦aptata kõnke ejjel̦o̦k juon en̦ naaj kõtl̦o̦ke bwe en kõm̦m̦ani men ko renana ilo lal̦ eo ekããl. Alikkar bwe ro rejjab wãnõk renaaj kar kõm̦m̦ani men kein renana m̦okta jãn aer kar mej. Innem, ta mel̦el̦ein naan ko an Jesus ke ear kõnono kõn “jerkakpeje ñan mour” im “jerkakpeje ñan bõk ekajet”?

15. Wõn ro renaaj “jerkakpeje ñan mour,” im etke?

15 Ro rewãnõk me rar kõm̦m̦ani men ko rem̦m̦an m̦okta jãn aer kar mej, renaaj “jerkakpeje ñan mour” kõnke em̦õj kadede je etaer ilo bokin mour eo. Mel̦el̦ein bwe jerkakpeje eo an “ro rar kõm̦m̦an em̦m̦an” me Jon 5:29 ej kõnono kake ej ejja jerkakpeje eo wõt an “ro rewãnõk” me Jerbal 24:15 ej kõnono kake. Mel̦el̦e in ej errã ippãn naan ko ilo Rom 6:7, me ej ba: “Ñe juon armej ej mej, em̦õj an rõl̦o̦k jãn jerawiwi ko an.” Kar jeorl̦o̦k jerawiwi ko an rein rewãnõk ilo iien eo rar mej, bõtab kar jab jeorl̦o̦k jerbal ko aer retiljek. (Hib. 6:10) Meñe ãindein, ak rein rewãnõk me naaj kõjerkakpejeik er renaaj aikuj dãpij wõt aer tiljek bwe etaer en maroñ pãdwõt ilo bokin mour eo.

16. Ta eo “jerkakpeje ñan bõk ekajet” ej jitõñl̦o̦k ñane?

16 Ak ta kõn ro rar kõm̦m̦ani men ko renana m̦okta jãn aer kar mej? Meñe kar jeorl̦o̦k jerawiwi ko aer ke rar mej, ak rejjañin kar karejar ñan Jeova ilo tiljek ke rar mour. Kar jab je etaer ilo bokin mour eo. Innem, jerkakpeje eo an “ro rar kõm̦m̦ani men ko renana” ej ejja jerkakpeje eo wõt an “ro rejjab wãnõk” ilo Jerbal 24:15. Rein renaaj “jerkakpeje ñan bõk ekajet.” * Men in ej mel̦el̦ein bwe Jesus enaaj lale im etale kõm̦m̦an ko an ro rejjab wãnõk. (Luk 22:30) Enaaj bõk iien ñan ekajete im lale el̦aññe ej tõllo̦kũn bwe en jeje ãt ko etaer ilo bokin mour eo. Wãween eo wõt bwe en maroñ jeje ãt ko etaer ilo bokin mour eo ej ñe renaaj ilo̦k jãn wãween mour ko aer renana kar m̦okta im ajel̦o̦k mour ko aer ñan Jeova.

17-18. Ta eo me aolep ro renaaj jerkakpeje ñan mour ijin ioon lal̦ renaaj aikuj kõm̦m̦ane, im “kõm̦m̦an” ta ko me Revelesõn 20:12, 13 ej kõnono kaki?

17 Meñe ro renaaj jerkakpeje rej uwaan ro rewãnõk ak ro rejjab wãnõk, ak rein renaaj aikuj in pokake kien ko ilo bok lemlem ko rekããl me naaj kõpel̦l̦o̦ki ilo 1,000 iiõ ko. Rijjilõk Jon ear kõmel̦el̦eik ta eo ear loe ilo pijen eo an, ear ba: “Iar lo ro remej, ro reutiej im ro rettã, rej jutak im̦aan tũroon eo, im ewõr bok lemlem ko repel̦l̦o̦k. Innem bar juon bok lemlem ear pel̦l̦o̦k; eñin ej bokin mour eo. Im kar ekajete ro remej jãn men ko kar jei ilo bok lemlem kein ekkar ñan kõm̦m̦an ko aer.”—Rev. 20:12, 13.

18 Naaj ekajete ro renaaj jerkakpeje ekkar ñan “kõm̦m̦an ko” aer jãn ñããt? Enaaj ke ekkar ñan kõm̦m̦an ko aer m̦okta jãn aer kar mej? Jaab! Keememej bwe em̦õj jeorl̦o̦k jerawiwi ko aer kar m̦okta ke rar mej. Innem, alikkar bwe “kõm̦m̦an ko aer” ilo ijin eban jitõñl̦o̦k ñan kõm̦m̦an ko aer jãn mour eo aer kar m̦okta. Ijello̦kun men in, ej jitõñl̦o̦k ñan wãween aer nãj em̦m̦akũt ñe renaaj bõk kamminene ilo lal̦ eo ekããl. Em̦m̦aan ro retiljek ãinwõt Noa, Samuel, Devid, im Daniel renaaj aikuj katak kõn Jesus Christ im kwal̦o̦k aer tõmak ilo katok in mour eo an. Innem alikkar bwe ro rejjab wãnõk enaaj l̦apl̦o̦k aer naaj aikuj katak kõn men kein!

19. Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan aolep ro rej kõjekdo̦o̦n jeraam̦m̦an in ekanooj in em̦m̦an?

19 Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan aolep ro rej kõjekdo̦o̦n jeraam̦m̦an in ekanooj in em̦m̦an? Revelesõn 20:15 ej ba: “Jabdewõt eo kar jab je etan ilo bokin mour eo, kar jol̦o̦ke ilo lom̦al̦o in kijeek.” Aet, renaaj bõk ko̦kkure im jako ñan indeeo. Innem alikkar bwe elukkuun aorõk ñan ad aikuj kate kõj bwe etad en pãd ilo bokin mour eo im bwe en pãdwõt ie!

Juon jeid im jatid em̦m̦aan ej bõk kun̦aan ilo jerbalin katakin eo el̦ap me naaj bõk jikin ilo Juon To̦ujin Iiõ ko (Lale pãrokõrããp 20)

20. Ta jerbal eo ekãitoktoklimo me naaj kõm̦m̦ane ilo naaj Juon To̦ujin Iiõ ko? (Lale pija eo ilo kilin bok in.)

20 Enaaj juon iien ekanooj kãitoktoklimo ilo naaj Juon To̦ujin Iiõ ko! Enaaj kitibuj jerbalin katakin eo el̦aptata me ejjañin kar wal̦o̦k ijin ioon lal̦. Ijoke, enaaj bar juon iien etale kõm̦m̦an ko an ro rewãnõk im ro rejjab wãnõk. (Ais. 26:9; Jrb. 17:31) Ewi wãween naaj kõm̦m̦ane jerbalin katakin in? Katak eo tok juon enaaj jipañ kõj ñan mel̦el̦e im kaorõk jeraam̦m̦an in ekanooj in em̦m̦an.

AL 147 Kallim̦ur eo an Anij kõn Mour Indeeo

^ Katak in enaaj kajim̦we mel̦el̦e eo ad kõn naan ko an Jesus ilo Jon 5:28, 29 ikijjeen “jerkakpeje [eo] ñan mour” im “jerkakpeje [eo] ñan bõk ekajet.” Jenaaj katak kõn ta mel̦el̦ein iien jerkakpeje kein ruo im wõn ro renaaj jerkakpeje ilo iien kein.

^ Kar jino jeje ilowaan bok in “m̦okta jãn jinoin lal̦,” mel̦el̦ein, jino jãn armej ro jãn jinoin lal̦ me naaj jeorl̦o̦k aer jerawiwi. (Matu 25:34; Rev. 17:8) Innem alikkar bwe etan Ebel, eo me ewãnõk, emaroñ kar ãt eo jinointata kar je ilo bokin mour eo.

^ M̦oktal̦o̦k, jaar kõmel̦el̦e im ba bwe naan ko “bõk ekajet” me kar kõjerbale ijin ej jitõñl̦o̦k ñan aer kajeik ak liaakel̦o̦k juon armej. Ilo m̦ool, emaroñ bar del̦o̦ñ mel̦el̦e in ilo mel̦el̦ein naan kein. Bõtab ke Jesus ear kõjerbal naan kein “bõk ekajet” ijin, emaroñ kar kõjerbale ilo wãween eo me ej jitõñl̦o̦k ñan aer etale im lukkuun lale ta eo juon enaaj kõm̦m̦ane ak, ãinwõt an juon tũkjinede in Baibõl̦ ilo kajin Grik ba, “etale kõm̦m̦an ko an juon armej.”