Dža ko sadržaj

Dža ko sadržaj

39. ČLANKO PROUČIBASE

Da li to anav tano pisimo ki „knjiga ando životi“?

Da li to anav tano pisimo ki „knjiga ando životi“?

Anglo oleste hine pisimi i knjiga ki koja hine o anava ando okola kas o Jehova pamtinđa kola darana olestar (MAL. 3:16)

ĐILI 61 Đan anglal, e Devlese svedokija!

SOSTAR KA VAĆERA a

Pana ko vreme ked živinđa o Avelj, o Jehova počminđa te pisini o anava ki „knjiga ando životi“ (Dikh o 1. hem o 2. odlomko)

1. Premalo Malahija 3:16, koja knjiga pisini pe anglo Jehova hem soj tano pisimo ano late?

 BERŠENCAR, o Jehova pisini jekh posebno knjiga. Ki odija knjiga tane o anava ando olese verna sluge, počmindoj kotar Avelj b (Luka 11:50, 51). Kotar tegani, o Jehova ćhivđa pana anava ki odija knjiga. Avdije, odothe tane pisime milionja anava. Ki Biblija, odija knjiga vićini pe „knjiga ki koja hine o anava ando okola kas o Jehova pamtinđa“, „knjiga ando životi“ hem „svitko ando životi“. Ko akava članko, ka koristina o izraz „knjiga ando životi.“ (Čitin Malahija 3:16; Otkr. 3:5; 17:8.)

2. Kase anava tane pisime ki knjiga ando životi hem sar šaj amaro anav te ovel pisimo ki odija knjiga?

2 Ki akija knjiga tane pisime o anava ando okola so služinena e Jehovase, ađahar so poštujinena hem mangena oleso anav. On isi len prilika te dobinen o večno životi. Avdije, amaro anav šaj te ovel pisimo ki odija knjiga ako daja sa amendar te ovel amen šukar amalipe e Jehovaja hem ako verujinaja ki Isusesi otkupno žrtva (Jov. 3:16, 36). Sare amen mangaja amaro anav te ovel pisimo ki odija knjiga, bizo obzir da li isi amen nada te živina ko nebo ja ki phuv.

3-4. (a) Da li ka živina večno ako amaro anav tano akana pisimo ki knjiga ando životi? Objasnin. (b) Sostar ka vaćera ko akava hem ko aver članko?

3 Da li odova značini so sa okola kaso anav tano pisimo ki odija knjiga sigurno ka dobinen o večno životi? O odgovor šaj te arakha ko odova so o Jehova phenđa e Mojsijese ko Izlazak 32:33. Odothe pisini: „Okole kova maje grešini, ole ka kosav andi mi knjiga.“ Odova značini so o anava kola tane akana pisime ki odija knjiga, šaj te kosen pe. Odolese so on akana tane pisime ka phene obično olovkaja (Otkr. 3:5). Ama, amen valjani te da sa amendar amare anava te aćhon pisime ki odija knjiga sa đi na ovena zauvek pisime disovaja so na kosela pe odobor lokho, sar soj tani i hemijska.

4 Disave šaj te pućen pe: „So i Biblija vaćeri okolendar kase anava tane pisime ki odija knjiga, a so vaćeri okolendar kase anava nane pisime odothe? Ked okola kase anava tane ki odija knjiga ka dobinen o večno životi? So ka ovel okolencar kola mulje, a niked na hine len prilika te sikljon ando Jehova? Da li šaj olenge anava te oven pisime ki odija knjiga?“ Ko akava hem ko aver članko ka dobina odgovor ko akala pućiba.

KASE ANAVA TANE PISIME KI KNJIGA?

5-6. (a) Premalo Filipljanima 4:3, kase anava tane pisime ki knjiga ando životi? (b) Ked olenge anava ka oven zauvek pisime ki odija knjiga?

5 Kase anava tane pisime ki knjiga ando životi? Te šaj te dobina odgovor ko akava pućibe, akana ka vaćera kotar panđ grupe ando manuša. Disavenge anava ando odola grupe tane pisime ki knjiga ando životi, a disavenge na.

6 Ki prvo grupa tane okola kola ka vladinen e Isuseja ko nebo. Da li olenge anava tane akana pisime ki knjiga ando životi? Ja. Ando odova so o apostol Pavle pisinđa e hrišćanenđe ko Filipi haljovaja so o anava ando pomazana hrišćanija ja okola kola ka vladinen e Isuseja tane već akana pisime ki odija knjiga. (Čitin Filipljanima 4:3.) Ama, te šaj olenge anava te aćhon ki odija knjiga, on valjani te aćhon verna e Jehovase đi o krajo. Palo odova so ka dobinen o završno pečati, olenge anava ka oven zauvek pisime ki odija knjiga. Odova ka ovel ili angleder so ka meren ili angleder so ka počmini i bari nevolja (Otkr. 7:3).

7. Premalo Otkrivenje 7:16, 17 ked o anava ando avera bakre zauvek ka oven pisime ki knjiga ando životi?

7 Ki dujto grupa tano o baro mnoštvo ando avera bakre. Da li olenge anava tane već akana pisime ki knjiga ando životi? Ja. Da li olenge anava ka aćhon ki knjiga ando životi hem palo Armagedon? Ja (Otkr. 7:14). O Isus phenđa so o avera bakre ka dobinen „o večno životi“ (Mat. 25:46). Ama, okola so ka preživinen o Armagedon na ka dobinen odmah o večno životi. Olenge anava ka aćhon pisime ki knjiga ando životi olovkaja, sar soj tano akana. Ama, ki Hiljadaberšengi vladavina, o Isus „ka legari len ko thana kotar avela o pani ando životi.“ Okola kola ka šunen e Isuse hem ka aćhon verna e Jehovase hem ki završno kušnja, olenge anava ka oven zauvek pisime ki knjiga ando životi. (Čitin Otkrivenje 7:16, 17.)

8. Kase anava na ka oven pisime ki knjiga ando životi hem so ka ovel olencar?

8 Ki trito grupa tane o simbolična jarcija kola ka oven uništime ko Armagedon. Olenge anava nane pisime ki knjiga ando životi. O Isus phenđa so on „ka đan ko večno meribe“ (Mat. 25:46). O apostol Pavle phenđa so on „ka oven kaznime ađahar so ka oven večno uništime“ (2. Sol. 1:9; 2. Petr. 2:9). Isto ađahar, okola kola namerno grešinđe protiv o sveti duh, na ka dobinen o večno životi, već ka oven zauvek uništime. Kotar akava dikhaja, so on na ka oven uskrsnime (Mat. 12:32; Mar. 3:28, 29; Jevr. 6:4-6). Akana ka vaćera diso pobuter ando duj grupe kola ka uskrsninen.

OKOLA KOLA KA USKRSNINEN

9. Premalo Dela apostolska 24:15, kola duj grupe ando manuša ka uskrsninen ki phuv hem soj tano averćhane maškaro odola duj grupe?

9 I Biblija vaćeri kotar duj grupe ando manuša kola ka uskrsninen hem kola ka ovel len prilika zauvek te živinen ki phuv. Odola tane o „pravednikija“ hem o „nepravednikija.“ (Čitin Dela apostolska 24:15.) O „pravednikija“ tane okola kola verno služinđe e Jehovase đi hine đivde. A o „nepravednikija“ tane okola kola na služinđe e Jehovase angleder te meren. U stvari, on ćerđe but buća kola na hine šukar anglo Jehovase jaćha. Sebepi so solduj grupe ka uskrsninen, da li šaj te phena so olenge anava tane pisime ki knjiga ando životi? Te šaj te odgovorina ko akava pućibe, akana ka vaćera andi svako grupa.

10. Sose ka uskrsninen o „pravedna“ manuša hem so disave olendar ka ćeren? (Dikh o „Pućiba ando čitaocija“ ko akava časopis kova vaćeri ando uskrsenje.)

10 O „pravednikija“ tane i štarto grupa. Angleder te meren, olenge anava tane pisime ki knjiga ando životi. Ama, da li olenge anava kosena pe andi odija knjiga ked merena? Na, sebepi soj tane on pana „đivde“ ko Jehovaso sećanje. O Jehova „nane Devel ando mule, nego ando đivde, sose olese tane on sare đivde“ (Luka 20:38). Odova značini so ked on ka uskrsninen ki phuv, olenge anava tane pisime ki knjiga ando životi. Ama, ki početka, olenge anava tane pisime obično „olovkaja“ (Luka 14:14). Disave olendar ka ovel len zadatko te služinen sar „knezija ki celo phuv“ (Ps. 45:16).

11. So o „nepravedna“ manuša ka valjani te ćeren te šaj olengo anav te ovel pisimo ki knjiga ando životi?

11 Ki panđto grupa tane o „nepravedna“ manuša. Angleder te meren, on na sikljilje ando Jehova hem na đanđe sar te ićeren pe ko olese merilija. Odolese, olenge anava nane pisime ki knjiga ando životi. Ama, o Jehova ka uskrsnini len hem ka del len prilika olenge anava te oven pisime ki odija knjiga. Odole manušenđe ka valjani but te pomožini pe. Sose? Odolese so angleder te meren disave olendar ćerđe but lošna buća. On ka valjani te sikljon sar te živinen premalo Jehovase merilija. Te šaj te ćeren odova, ked ka vladini e Devleso Kraljevstvo ka organizujini pe jekh baro obrazovno program kova niked angleder na hine.

12. (a) Ko ka sikavi e nepravedno manušen? (b) So ka ovel okolencar kola na ka ićeren pe ko odova so ka sikljon?

12 Ko ka sikavi e nepravedno manušen? Olen ka sikaven o baro mnoštvo hem o pravedna manuša kola ka uskrsninen. Te šaj o anava ando nepravedna manuša te oven pisime ki knjiga ando životi, on ka valjani te oven šukar amala e Jehovaja hem te predajinen lese po životi. O Isus Hrist hem o pomazanikija kotar nebo pažljivo ka posmatrinen sar o nepravedna manuša ka reagujinen ko odova so sikljona (Otkr. 20:4). Ako neko olendar na ićeri pe ko odova so sikljola, olese na ka ovel dozvolimo te živini, čak hem ako ka ovel le šel berš (Is. 65:20). O Jehova hem o Isus đanena soj tano ko svakoneso vilo hem na ka mukhen niko te ćerel lošna buća ko nevo sveto (Is. 11:9; 60:18; 65:25; Jov. 2:25).

USKRSENJE ANDO ŽIVOTI HEM USKRSENJE ANDI OSUDA

13-14. (a) Sar angleder haljiljam e Isusese lafija ando Jovan 5:29? (b) Sar akana haljovaja akala lafija?

13 Isto ađahar, hem o Isus vaćerđa ando okola kola ka oven uskrsnime te živinen ki phuv. Na primer, ov phenđa: „Avela o vreme ked sare kola tane ano grobo ka šunen o glaso ando e Devleso Ćhavo hem ka ikljon, okola so ćerđe šukar ko uskrsenje ando životi, a okola so ćerđe lošno ko uskrsenje ando suđenje“ (Jov. 5:28, 29). So značinena akala e Isusese lafija?

14 Angleder, amen haljiljam so akala e Isusese lafija odnosinena pe ko delija kola o manuša kola ka uskrsninen ka ćeren palo odova so ka uskrsninen. Avere lafencar, disave kola ka uskrsninen ka ćeren šukar buća, a disave ka ćeren lošna. Ama, zapazin so o Isus na phenđa so okola kola ka uskrsninen ka ćeren šukar buća ja ka ćeren lošna buća. Ov koristinđa prošlo vreme. Ov vaćerđa ando okola kola ćerđe šukar buća“ hem ando okola kola ćerđe lošna buća.“ Odova mothovi so akala buća ćerđe angleder te meren. Akava tano logično sose nikase ko nevo sveto na ka ovel dozvolimo te ćerel lošna buća. O nepravedna manuša akala buća ćerđe angleder te meren. Tegani, so značini odova ked o Isus vaćeri kotar „uskrsenje ando životi“ hem „uskrsenje ando suđenje?“

15. Ko ka uštel ko „uskrsenje ando životi“ hem sose?

15 O pravedna manuša kola ćerđe šukar buća angleder te meren, ka ušten ko „uskrsenje ando životi“, odolese so olenge anava tane već pisime ki knjiga ando životi. Odova značini so o uskrsenje ando „okola kola ćerđe šukar buća“, kolendar vaćeri pe ko Jovan 5:29, tano isto sar o uskrsenje ando „pravedna“ manuša, kolendar vaćeri pe ko Dela apostolska 24:15. Akava objašnjenje tano u skladu odoleja sostar vaćeri pe ko Rimljanima 6:7, kuri pisini: „Ko mulo, oslobodimo tano ando po greh.“ Odolese, ked akala pravedna manuša merena, o Jehova kosela olenge grehija. Ama, na bistrela sa o šukar buća kola ćerđe đi hine đivde (Jevr. 6:10). Naravno, akala pravedna manuša kola uskrsninđe ka valjani te aćhon verna e Jehovase sa đi o krajo te šaj olenge anava te aćhon ki knjiga ando životi.

16. So značini o „uskrsenje ando suđenje“?

16 So ka ovel okolencar kola ćerđe lošna buća angleder te meren? Iako ked mule olenge grehija hine koslje, on na služinđe e Jehovase đi hine đivde. Olenge anava nane pisime ki knjiga ando životi. O uskrsenje ando „okola so ćerđe lošno“ tano isto sar o uskrsenje ando „nepravedna“ manuša kolendar vaćeri pe ko Dela apostolska 24:15. Olen ađićeri o „uskrsenje ando suđenje“ c. Olenđe ka sudini pe premalo odova da li ićerena pe ko odova so sikljona (Luka 22:30). Ka valjani te nakhel disavo vreme te šaj te dikhel pe da li olenge anava šaj te oven pisime ki knjiga ando životi. Ako o nepravedna manuša menjinena pe, na ćerena odova so angleder ćerđe hem predajinena po životi e Jehovase, tegani olenge anava šaj te oven pisime ki knjiga ando životi.

17-18. So ka valjani te ćeren sare kola ka uskrsninen hem premalo Otkrivenje 20:12, 13 aso so ka sudini pe olenđe?

17 Sa okola kola ka uskrsninen, bizo obzir da li tane pravedna ja nepravedna, ka valjani te ićeren pe ko odova so ka pisini ko neve svitkija kola ka phravđon đi ka trajini i Hiljadaberšengi vladavina. O apostol Jovan vaćeri so dikhlja ki jekh vizija: „Dukhljum e mulen, bare hem tikne sar terđona anglo presto. Hem phravdilje o svitkija. A phravdilo hem pana jekh aver svitko – o svitko ando životi. E mulenđe hine sudimo premalo odova so ćerđe hem premalo odova so hine pisimo ko odola svitkija“ (Otkr. 20:12, 13).

18 Sar ka sudini pe okolenđe kola ka uskrsninen? Da li ka sudini pe lenđe premalo odova so ćerđe angleder te meren? Na. Setin tut so ked on mulje hine oslobodime ando greh. Odolese šaj te phena so olenđe na ka ovel sudimo premalo odova so ćerđe angleder. Umesto odova, olenđe ka sudini pe premalo odova sar ka reagujinen ja da li ka ićeren pe ko odova so ka pisini ko neve svitkija. Čak hem o verna manuša sar soj tane o Noje, o Samuilo, o David hem o Danilo ka valjani te sikljon ando Isus Hrist hem te mothoven vera ki olesi otkupno žrtva. Ako odola verna manuša ka valjani te sikljon sa odola buća, šaj samo te zamislina kobor ka valjani te sikljon o nepravedna manuša.

19. So ko krajo ka ovel okolencar kola na ka mangen te ićeren pe ko odova so ka sikljon?

19 So ka ovel okolencar kola na ka mangen te ićeren pe ko odova so ka sikljon? Ko Otkrivenje 20:15 pisini: „Svako kaso anav na hine pisimo ki knjiga ando životi, hine fordimo ko jagako jezero.“ Sar so dikhaja ko akava stih, on ka oven zauvek uništime. Odolese, but tano važno te da sa amendar amaro anav te ovel pisimo ki knjiga ando životi hem te aćhol odothe.

Jekh phral učestvujini ko najbaro obrazovno program kova ka ićeri pe ki Hiljadaberšengi vladavina (Dikh o 20. odlomko)

20. Koja uzbudljivo buti ka ćerel pe đi ka trajini i Hiljadaberšengi vladavina? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

20 Ćaće ka ovel but uzbudljivo vreme đi ka trajini i Hiljadaberšengi vladavina. Tegani, ka ovel jekh but baro obrazovno program kuri o manuša ka sikljon ando Jehova. Isto ađahar, o pravedna hem o nepravedna manuša tegani ka valjani te mothoven soj tane spremna te šunen e Jehova (Is. 26:9; Dela 17:31). Ama, savo ka ovel odova obrazovno program? Ko aver članko ka sikljova pobuter odolestar.

ĐILI 147 Ka ovel večno đivdipe

a Akava članko ka vaćeri odolestar sar akana haljovaja e Isusese lafija ando Jovan 5:28, 29 kola vaćerena kotar „uskrsenje ando životi“ hem kotar „uskrsenje ando suđenje.“ Isto ađahar, ka dikha so značinena akala duj uskrsenja hem koj tano othe uključimo.

b Akija knjiga počminđa te pisini pe „kotar vreme ked ulo o sveto“, avere lafencar kotar period ked pojavinđe pe o prva manuša kolen o Devel smatrinđa soj tane dostojna te oven otkupime ando greh (Mat. 25:34; Otkr. 17:8). Odolese, izgleda e Jehovaso pravedno sluga o Avelj, hine prvo kaso anav hine pisimo ki knjiga ando životi.

c Angleder, phenđam so o lafi „suđenje“ kova akate koristini pe, značini diso negativno. Ćaće, o lafi „suđenje“ šaj te značini odova. Ama, ko akava kontekst, ked o Isus koristinđa o lafi „suđenje“ izgleda mislinđa te posmatrini pe neko ja sar so phenela jekh grčko rečnik, te „procenini pe neko.“