Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mulopo Ma Jokwa 40

‘Ba me̱nde̱ lee̱ jita te̱me̱ la sim’

‘Ba me̱nde̱ lee̱ jita te̱me̱ la sim’

“Ba pe̱ ba lee̱ jita te̱me̱ la sim [ba me̱nde̱ pańa] ka ngengeti o bwindea.”​—DAN. 12:3.

MWENGE 151 A me̱nde̱ be̱le̱

EBONGOLO *

1. Njika mambo ma muńe̱nge̱ ma menge̱le̱ biso̱ o pond’a Janea la ikol’a mbu e?

 E SE̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱ mu me̱nde̱ be̱ ponda bepumbwedi be me̱nde̱no̱ botea o wase, o pond’a Janea la ikol’a mbu la Kristo e! Be̱se̱ bena ba bo̱lo̱ne̱ bandolo babu be musunga o je̱ne̱ pete̱ babo̱. Yehova pe̱. (Hiob 14:15) Dutea te̱ muńe̱nge̱ mwena mu me̱nde̱ be̱ o wase ńe̱se̱. Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di se̱le̱, “bate̱m na sim,” bena ba be̱n mina mabu o kalat’a longe̱, ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola “bepumbwedi ba longe̱.” (Bebolo 24:15; Yohane 5:29) Yen ebe jita la bandolo basu bena ba wedi ba me̱nde̱ be̱ o muso̱ngi ma ba bena ba me̱nde pumbwabe̱le̱ o wase. * O sumo te̱ nika, “basite̱m na sim,” k’eyembilan ba bena ba si kusi epolo o bia to̱ bolea Yehova obiana ba mawo̱, ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola “bepumbwedi ba muka.”

2-3. (a) Ka nje te̱ Yesaya 11:9, 10 e malee̱no̱, njik’ebol’a belēdi e s’e̱ne̱ne̱ o myango ma mbel’a moto e me̱nde̱ be̱ e?(b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

2 E me̱nde̱ pula ná be̱se̱ bena ba pumbo bokwabe̱le̱. (Yes. 26:9; 61:11) Ebol’a belēdi yena e s’e̱ne̱ne̱ o myango ma mbel’a moto e me̱nde̱ so̱ be̱. (Langa Yesaya 11:9, 10.) Ońola nje e? Ońolana basite̱m na sim bangame̱n bia Yesu Kristo, Janea la Loba, jabea la dikoti, mweńa ma dina la Yehova na ońola nje e te̱nge̱nno̱ ná mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a die̱le̱. E me̱nde̱ pe̱ pula ná bate̱m na sim ba kuse beteledi ba ne̱ni Yehova a bīse̱no̱ mwano mao jombwea wase son na son. Bō̱ babu ba wedi etum a mimbu obiana Bibe̱l e matilabe̱ o mususu. Basite̱m na sim na bate̱m na sim ba me̱nde̱ be̱ne̱ mambo jita o jokwa.

3 O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea min myuedi: Ne̱ni y’ebol’a belēdi ende̱ne̱ e me̱nde̱no̱ tomba e? Ne̱ni mbadi bato ba me̱nde̱no̱ kasa be belēdi e me̱nde̱no̱ jongwane̱ o bia nga mina mabu mangame̱n tilabe̱ o kalat’a longe̱ to̱ ke̱m e? Malabe̱ ma mi myuedi me mweńa jita ońol’asu o nin we̱nge̱. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, bedinge̱ ba bwam bō̱ bena be tilabe̱ o kalat’a Daniel na o kalat’a Bebīsedi be mongwane̱ biso̱ o pongulane̱ so̱ṅtane̱ lasu jombwea nje e me̱nde̱ tombe̱ ponda bawedi ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱. Di se̱le̱ jombwea bedinge̱ bō̱ bena be bīsabe o kalat’a Daniel 12:1, 2.

“BA BENA BA KWEDI IYO̱ O DIBUDU . . . BA ME̱NDE̱ JUMWE̱”

4-5. Nje kalat’a Daniel 12:1 e bīse̱no̱ jombwea mińa misukan e?

4 Langa Daniel 12:1. Kalat’a Daniel e mabīse̱ o njika o̱da mambo ma betańsedi mō̱ ma me̱nde̱no̱ tomba o mińa misukan. K’eyembilan Daniel 12:1 e mabīse̱ ná Mikael, ńe nde Yesu Kristo, ‘a me̱nde te̱me̱ o lingea tumba la [Loba].’ Di dongo l’edinge̱ di botedi o londa o 1914, ponda Yesu a te̱se̱be̱no̱ ka kiṅ’a Janea la Loba o mo̱ń.

5 Eding’a kalat’a Daniel e bīse̱ pe̱ ná Yesu a me̱nde̱ “te̱me̱” o “pond’a ndutu, ńai ńena e si ta e máje̱ne̱ne̱ botea ná matumba meno̱ nate̱na o mi mińa.” Ni “pond’a ndutu” ńe nde “ndenge̱ ninde̱ne̱” ni kwalabe o Mateo 24:21. Yesu a mate̱me̱, to̱so̱ a malingea nde baboledi ba Loba, o su la ni pond’a ndutu, nika ńe nde o Armagedon. Babo̱ nde kalat’a Bebīsedi e mabe̱le̱no̱ ná ‘dimuti dinde̱ne̱ lena di wu o ndenge̱ ninde̱ne̱.’​—Bbī. 7:9, 14.

6. Nje e me̱nde̱ tombe̱ ombusa dimuti dinde̱ne̱ jonga o ndenge̱ ninde̱ne̱ e? Bola beteledi. (Ombwa pe̱ “Myuedi ma balangedi” jombwea bepumbwedi ba longe̱ o wase o nin Njongo a Betatedi.)

6 Langa Daniel 12:2. Nje e me̱nde̱ tombe̱ ombusa dimuti dinde̱ne̱ jonga o ni pond’a ndutu e? Y’edinge̱ e si makwalea ońola bepumbwedi o mbad’edinge̱dinge̱, timba pe̱te̱ o longe̱ la baboledi ba Loba o mbad’a mudī, bena be matombe̱ o mińa misukan, ka nje te̱ di tano̱ jo̱nge̱le̱. * Nde be byala be mombwea nde bepumbwedi ba bawedi bena be me̱nde̱ tombe̱ o was’a peńa ni maye̱. Ońola nje di makwalano̱ nika e? Byala ná “mińangadu” bena be maso̱be̱ o Hiob 17:16 na byala na “dibudu” bena be maso̱be̱ o Daniel 12:2 be mapula nde kwala “so̱ngo̱.” Nika e malee̱ so nde̱ ná Daniel 12:2 e mombwea nde bepumbwedi be me̱nde̱ tombe̱ ombusa mińa misukan na ombusa bila ba Armagedon.

7. (a) O njika mbadi bō̱ ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ ońola “bepumbwedi ba longe̱” e? (b) Ońola nje be bepumbwedi beno̱ “bepumbwedi be peti bwam” e?

7 Nje Daniel 12:2 e mapulano̱ kwala ponda e makwalano̱ ná bō̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola “longe̱ la bwindea” e? Nika e mapula nde kwala ná, ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ na bena ba me̱nde̱ jokwe̱ o bia to̱ benga bia Yehova na sengane̱ pe̱ mo̱ na Yesu o pond’a Janea la ikol’a mbu, ba me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea o sukan a ponda. (Yohane 17:3) Nik’e me̱nde̱ nde be̱ “bepumbwedi ba kwedi be peti bwam” buka be bena bō̱ ba kusino̱ o ponda ni tombi. (Bon. 11:35) Ońola nje? Ońolana ba bato ba benama bena ba si ta ke̱nge̱nge̱ ba wedi pe̱te̱.

8. Ne̱ni bō̱ ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ ońola “bosambo na iso̱n a bwindea” e?

8 Nde bato be̱se̱ bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba si me̱nde̱ jemea o jokwabe̱le̱ na Yehova. Eding’a Daniel e makwala ná bō̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola “bosambo na iso̱n a bwindea.” Kana ba me̱nde̱no̱ lee̱le̱ edi a pamo, mina mabu ma si me̱nde̱ tilabe̱ o kalat’a longe̱, ba si me̱nde̱ so̱ kusa longe̱ la bwindea. O diwengisan, ba me̱nde̱ nde kusa “iso̱n a bwindea” to̱so̱ beńamsedi. Daniel 12:2 e makwalea so̱ nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ be̱se̱ bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ bupisane̱ mambo mena ba me̱nde̱no̱ bola ombusa bepumbwedi babu. * (Bbī. 20:12) Bō̱ ba me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea bane̱ ke̱m.

“LEE̱ JITA TE̱ME̱ LA SIM”

9-10. Nje epe̱pe̱ e me̱nde̱ tombe̱ ombusa ndenge̱ ninde̱ne̱ e, ba nja pe̱ “ba me̱nde̱ pańe̱ ka mwaye̱ ma mo̱ń” e?

9 Langa Daniel 12:3. Nje epe̱pe̱ e me̱nde̱ tombe̱ ombusa “pond’a ndutu” ni may̱e̱ e? O sumo te̱ Daniel 12:2, myemba 3 pe̱ mi makwalea nde nje e me̱nde̱ tombe̱ ombusa ndenge̱ ninde̱ne̱.

10 Ba nja “ba me̱nde̱ pańe̱ ka mwaye̱ ma mo̱ń” e? Byala ba Yesu bena be maso̱be̱ o Mateo 13:43 be mabola biso̱ jalabe̱: “Nde bate̱m na sim ba me̱nde̱ pańa ka wei o janea la Sango abu.” O myemba mi se̱le̱ Yesu a ta nde a kwalea ońola “bana ba janea,” nika ńe nde bonasango ao bokisabe̱ bena ba me̱nde̱ janeye̱ mwemba na mo̱ o mo̱ń. (Mat. 13:38) Daniel 12:3 e mombwea so̱ nde bo̱kisabe̱ na ebolo yena ba me̱nde̱no̱ bola o pond’a Janea la ikol’a mbu.

144,000 ba me̱nde̱ bola ebolo mwemba na Yesu o die̱le̱ ebol’a belēdi o pond’a Janea la 1000 mbu (Ombwa dongo 11)

11-12. Njik’ebolo 144 000 ba me̱nde̱no̱ bola o pond’a Janea la ikol’a mbu e?

11 Ne̱ni bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱no̱ “lee̱ jita te̱me̱ la sim” e? Bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ bola ebolo mwemba na Yesu o die̱le̱ ebol’a belēdi yena e me̱nde̱ tombe̱ o wase o pond’a Janea la ikol’a mbu. Ye 144 000 ba si me̱nde̱ be̱ kiṅe̱ buka te̱ nde ba me̱nde pe̱ bolea ka prisi. (Bbī. 1:6; 5:10; 20:6) Na nika, ba me̱nde̱ jongwane̱ “o bo̱lise̱ matumba”​—bongwane̱ bato ba benama o be̱ pe̱te̱ ke̱nge̱nge̱ son na son. (Bbī. 22:1, 2; Hes. 47:12) E se̱ muńe̱nge̱ bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ e!

12 Ba nja ba me̱nde̱ be̱ o muso̱ngi ma di “jita” di me̱nde̱ leabe̱le̱ te̱me̱ la sim e? Oteten a ba bato, o be̱n ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, ba bena ba me̱nde̱ jonge̱ o Armagedon na bana bena ba me̱nde̱ yabe̱ o was’a peńa. O su la 1000 mbu, be̱se̱ bena ba me̱nde̱ be̱ o wase ba me̱nde̱ be̱ ke̱nge̱nge̱. Njika ponda so̱ mina mabu ma me̱nde̱no̱ tilabe̱ na tinte o kalat’a longe̱, seto̱ pe̱ na diwindi e?

KEKISE̱ DISUKAN

13-14. Nje bato be ke̱nge̱nge̱ be̱se̱ bena ba me̱nde̱ be̱ o wase bangame̱nno̱ lee̱le̱ obiana ba makusa longe̱ la bwindea e?

13 Di si dimbea ná be̱ la ke̱nge̱nge̱ di si mapula kwala ná moto a makusa longe̱ la bwindea ye̱ke̱i te̱. Jo̱nge̱le̱ Adam na Eva. Ba ta ke̱nge̱nge̱, nde ba ta bangame̱n lee̱le̱ Yehova Loba sengane̱ obiana ba makusa longe̱ la bwindea. Bobe bwe nde ná, ba si sengane̱ mo̱.​—Rom. 5:12.

14 O njika bete̱medi ba bena ba me̱nde̱ be̱ o wase o su la 1000 mbu ba me̱nde̱no̱ be̱ e? Babo̱ be̱se̱ ba mende̱ be̱ kengenge̱. Mo̱ be̱se̱ bena ba me̱nde̱ be̱ ke̱ngenge̱ ba me̱nde̱ sue̱le̱ byanedi ba Yehova o bwindea e? Nga bō̱ ba me̱nde̱ nde jembilane̱ Adam na Eva​—bena ba kwe̱m Yehova toná ba tano̱ kenge̱nge̱ e? Mi myuedi mangame̱n kusa malabe̱, nde ne̱ni so̱ e?

15-16. (a) Njika ponda bato ba benama be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ epolo o lee̱le̱ Yehova jemea labu e? (b) Ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ tomba o su la kekise̱ disukan e?

15 Satan a me̱nde̱ we̱le̱be̱ o beboa ońola 1000 mbu. O ni pambo a ponda, a si me̱nde̱ we̱le̱ dimbe̱le̱ to̱ moto. Nde o su la 1000 mbu, Satan a me̱nde̱ busa o beboa bao. A me̱nde̱ so̱ keka dimbe̱le̱ bato ba benama be̱se̱ bena be ke̱nge̱nge̱. O ponda di kekise̱, bato ba benama be ke̱nge̱nge̱ be̱se̱ o wase ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o lee̱le̱ na bwē ná ba mabola dina la Loba edube, ba me̱mba pe̱ bediedi bao. (Bbī. 20:7-10) Bedangwedi ba moto te̱ oboso ba miwe̱n ma Satan be me̱nde̱ lee̱ nga dina lao langame̱n tilabe̱ o kalat’a longe̱ o bwindea.

16 Bibe̱l e makwala ná, bō̱ bena muso̱ngi mu si biane̱no̱ ba me̱nde̱ banga bediedi ba Yehova, ka nje te̱ Adam na Eva ba bolino̱. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ babo̱ e? Di malanga o Bebīsedi 20:15 ná: “Moto te̱ nu si so̱be̱ o kalat’a longe̱ a ta a pimbabe̱ o ebud’a wea.” E, ban bato ba pamo ba me̱nde̱ ńamsabe̱ o bwindea. Nde dongo dinde̱ne̱ la bato bena be ke̱nge̱nge̱ di me̱nde̱ tomba kekise̱ disukan. Mina mabu ma me̱nde̱ so̱ tilabe̱ o kalat’a longe̱ o bwindea.

O “POND’A SUKAN”

17. Njika mambo ange̱l e langwedino̱ Daniel ma me̱nde̱ tombe o pond’asu e? (Daniel 12:4, 8-10)

17 E se̱ muńe̱nge̱ di mabwano̱ ke̱ di mo̱nge̱le̱ mambo mena mangame̱n tombe̱ e! Nde Daniel a kusane̱ pe̱ ange̱l beteledi ba mweńa bō̱ jombwea “pond’a sukan,” nika ńe nde pond’asu. (Langa Daniel 12:4, 8-10; 2 Tim. 3:1-5) Ange̱l e langwedi Daniel ná: “So̱ṅtane̱ di me̱nde̱ to̱ndo̱.” E, tumba la Loba di me̱nde̱ bata so̱ṅtane̱ byala b’edinge̱ bena be maso̱be̱ o kalat’a Daniel. Ange̱l e bati pe̱ ná “babobe ba me̱nde̱ bula; ńabobe to̱ mō̱ a si me̱nde̱ so̱ṅtane̱.”

18. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ babobe son a ponda e?

18 O nin we̱nge̱, e me̱ne̱ne̱ nde biana bato ba bobe ba si mako̱kisabe̱ ońola bedangwedi babu ba bobe. (Mal. 3:14, 15) Nde son a ponda Yesu a me̱nde̱ kaise̱ ba be ka mbodi, aba pe̱ babo̱ na ba bena be ka midongi. (Mat. 25:31-33) Ba bato ba bobe ba si me̱nde̱ jonga o ndenge̱ ninde̱ne̱, to̱ pumbwabe̱le̱ ná ba be̱ longe̱ o was’a peńa. Mina mabu ma si me̱nde̱ tilabe̱ o kalat’a jo̱nge̱le̱ ńena Maleaki 3:16 e makwaleano̱.

19. Nje jangame̱nno̱ bola tatan e, ońola nje pe̱? (Maleaki 3:16-18)

19 Tatan nde jangame̱nno̱ lee̱le̱ tongwea na bedangwedi basu ná di titi o muso̱ngi ma babobe. (Langa Maleaki 3:16-18.) Yehova e o ko̱te̱le̱ ba bena a me̱ne̱no̱ ka “sango la tiki.” Ye̱ke̱i te̱, biso̱ pe̱ di mapula be̱ o mu muso̱ngi.

E se̱ muńe̱nge̱ di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o je̱ne̱ Daniel, bandolo basu, na jita la bato bena ba ‘te̱m’ o kusa sango labu o was’a peńa e! (Ombwa dongo 20)

20. Njika kakane̱ disukan Daniel a kusino̱ e, ońola nje pe̱ weno̱ jenge̱le̱ belondisedi ba di kakane̱ n’ebabad’a ńo̱ngi e?

20 Na mbale̱, je nde o pond’a tobotobo. Nde mambo ma betańsedi mape̱pe̱ ma mala tomba son a ponda. Di me̱nde̱ je̱ne̱ su la mambo ma bobe me̱se̱. Ombusa nika, di me̱nde̱ je̱ne̱ belondisedi ba kakane̱ lena Yehova a bolino̱ Daniel ná: “O mate̱me̱ o kusa lo̱ngo̱ sango o mińa misukan.” (Dan. 12:13) Mo̱ we o jenge̱le̱ buńa bwena Daniel na bandolo bo̱ngo̱ ba me̱nde̱no̱ pe̱te̱ “te̱me̱” e? Yete̱na e, bola me̱se̱ na me̱se̱ o be̱ jemea, we so̱ ná o be̱ mbaki ná dina lo̱ngo̱ di me̱nde̱ benga so̱be̱ o kalat’a longe̱ ńa Yehova.

MWENGE 80 “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam”

^ Din jokwa di mawana mpo̱ngulan o so̱ṅtane̱ lasu jombwea ebol’a belēdi ende̱ne̱ e kwalabe̱ o Daniel 12:2, 3. Di me̱nde̱ je̱ne̱ njika ponda nik’e me̱nde̱no̱ bolane̱ na ba nja pe̱ ba me̱nde̱ nonge̱ dongo oten. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni y’ebol’a belēdi e me̱nde̱no̱ m’boṅsane̱ ba bena ba me̱nde̱ be̱ o wase ońola kekise̱ disukan lena di me̱nde̱ tombe̱ o su la Janea la ikol’a mbu la Kristo.

^ Bepumbwedi be ná be botea na baboledi ba Yehova bena ba wedi o mińa misukan denge̱ ńo̱ṅon ni se̱le̱ na babo̱, na nika na nika. Yete̱na nika nde mambo ma me̱nde̱no̱ tomba, ke̱ ńo̱ṅo̱n te̱ e me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ epolo o kasa bato bena e bino̱ bwambwam. E be̱ to̱ ne̱, kana Betiledi be mabolane̱no̱ byala ná “moto te̱ o mao mudiyo” ońola bepumbwedi ba mo̱ń, je ná jo̱nge̱le̱ ná bepumbwedi ba wase pe̱ be me̱nde̱ tomba na oda.​—1 Kor. 14:33; 15:23

^ Ben beteledi be nde mpongulan ma so̱ṅtane̱ di maso̱be̱ o kalati Prêtons attention à la prophétie de Daniel! jokwa 17, na o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 1 Madibe̱dibe̱ 1987, map. 21-25.

^ O diwengisan, byala na “bate̱m na sim” ná “basite̱m na sim” be maso̱be̱ Bebolo 24:15 na byala ná “ba bena ba boli mambo ma bwam” na “ba bena ba boli mambo ma bobe” be maso̱be̱ o Yohane 5:29 be makwalea nde mambo mena bato ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba bolino̱ obiana ba mawo̱.