Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK 40

“Tõl Elõñ ñan Wãnõk”

“Tõl Elõñ ñan Wãnõk”

“Ro rej tõl elõñ ñan wãnõk [renaaj rabõlbõl] ãinwõt iju ko indeeo im indeeo.”​—DAN. 12:3.

AL 151 Enaaj Kũr

KÕMEL̦EL̦E EO ÑAN KATAK IN *

1. Ta iien ko rekãitoktoklimo jej reim̦aanl̦o̦k ñani ilo naaj Juon To̦ujin Iiõ ko in an Christ Irooj?

 ENAAJ juon raan ekanooj in em̦m̦an ñe enaaj jino iien jerkakpeje eo ilo lal̦ in ium̦win Juon To̦ujin Iiõ ko in an Christ Irooj! Aolep ro me rar luuji ro rejitõnbõro ippãer relukkuun kijooror in bar lo er. Ãindein an bar Jeova eñjake. (Job 14:15) Baj pijaikl̦o̦k m̦õk joñan an aolep ro ipel̦aakin lal̦ in naaj lukkuun m̦õn̦õn̦õ ñe ro rejitõnbõro ippãer rej jerkakpeje. Ãinwõt ad kar katak kake ilo katak eo l̦o̦k juon, “ro rewãnõk” me em̦õj je etaer ilo bokin mour eo, renaaj “jerkakpeje ñan mour.” (Jrb. 24:15; Jon 5:29) Bõlen elõñ iaan ro rejitõnbõro ippãd renaaj uwaan ro me renaaj jerkakpeje m̦oktata ijin ioon lal̦. * Ro “rejjab wãnõk,” ãinwõt ro me ear jab lukkuun bwe ak pel̦l̦o̦k iien ñan aer katak kõn Jeova ak karejar ñane ilo tiljek m̦okta jãn aer mej, renaaj “jerkakpeje ñan bõk ekajet.”

2-3. (1) Ãinwõt an wal̦o̦k ilo Aiseia 11:9, 10, ta jerbalin katakin eo ej make wõt l̦aptata ilo bwebwenatoun mour an armej? (2) Ta ko jenaaj etali ilo katak in?

2 Aolep rein me rej jerkakpeje renaaj aikuj in katak. (Ais. 26:9; 61:11) Kõn men in, jerbalin katakin eo ej make wõt l̦aptata ilo bwebwenatoun mour an armej enaaj aikuj bõk jikin. (Riit Aiseia 11:9, 10.) Etke? Juon un ej kõnke ro rejjab wãnõk me rej jerkakpeje tok renaaj aikuj katak kõn Jesus Christ, Aelõñ eo an Anij, katok in mour eo, im aitwerõk eo ipel̦aakin lañ im lal̦ me ekitibuj etan Jeova im irooj bõtata eo an. Meñe ro rewãnõk ak renaaj aikuj in bar katak kõn karõk ko an Jeova kõn lal̦ in me jidik kõn jidik ear katakin armej ro an kaki. Jet iaan rein me retiljek rar mej wõt ilo iien ko etto m̦okta jãn an kar iio Baibõl̦ eo. Ro rejjab wãnõk im ro rewãnõk jim̦or renaaj aikuj katak elõñ men ko.

3 Ilo katak in, jenaaj etale kajjitõk kein: Ewi wãween naaj kõm̦m̦ane jerbalin katakin eo el̦ap? Ewi wãween an jerbalin katakin in naaj kaalikkar el̦aññe etan armej ro enaaj jeje ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor ak jaab? Uwaak ko ñan kajjitõk kein el̦ap aer aorõk ñan kõj rainin. Ãinwõt ad naaj loe, jet kanaan ko rekãitoktoklimo ilo bokin Daniel im Revelesõn renaaj jipañ kaalikkarl̦o̦k mel̦el̦e eo ad kõn ta eo enaaj wal̦o̦k ñe ro remej renaaj jerkakpeje. M̦oktata, jen lale men ko rekãitoktoklimo me kar kanaan kaki ilo Daniel 12:1, 2.

“RO REJ KIKI ILO BŨÑAL . . . RENAAJ RUJ”

4-5. Ta eo Daniel 12:1 ej kwal̦o̦k kõn tõre ko ãliktata?

4 Riit Daniel 12:1. Bokin Daniel ej kõllaajrak wãween an naaj men ko rekãitoktoklimo wal̦o̦k ilo tõre ko ãliktata. Ñan waanjoñak, Daniel 12:1 ej kwal̦o̦k bwe Maikõl, eo im ej Jesus Christ, ej “jutak kõn . . . armej ro [doon Anij].” Ekar jino jejjet men in ilo kar 1914 eo ke kar jitõñ Jesus bwe en Kiiñ in Aelõñ eo an Anij ilañ.

5 Ijoke, kar bar ba ñan Daniel bwe Jesus enaaj “jutak” ilo juon iien eñtaan me ejjañin kar wal̦o̦k “jãn jinoin an jutak aelõñ ko ioon lal̦.” (UBS) “Iien eñtaan” in ej “iien eñtaan [eo] el̦ap” me Matu 24:21 ej kwal̦o̦k kake. Jesus enaaj jutak ak em̦m̦akũt ñan kõjparok armej ro an Anij ilo jem̦l̦o̦kin iien eñtaan in, mel̦el̦ein, ilo Armagedon. Bokin Revelesõn ej kwal̦o̦k kõn rein ãinwõt “juon jar el̦ap” me “rar el̦l̦ã jãn eñtaan eo el̦ap.”—Rev. 7:9, 14.

6. Ta eo enaaj wal̦o̦k ãlikin an jar eo el̦ap el̦l̦ã jãn eñtaan eo el̦ap? Jouj im kõmel̦el̦e. (Bar lale ilo magazine in “Kajjitõk ko Jãn Ro Rej Riit” kõn jerkakpeje eo ilo naaj ijin ioon lal̦.)

6 Riit Daniel 12:2. Ta eo enaaj wal̦o̦k ãlikin an jar eo el̦ap el̦l̦ã jãn iien eñtaan in? M̦oktal̦o̦k, jaar l̦õmn̦ak bwe kanaan in ej jitõñl̦o̦k ñan iien eo ear l̦apl̦o̦k an wõnm̦aanl̦o̦k jerbalin kwal̦o̦k naan ilo 1918 eo ãlikin an ri-jum̦ae ro kajjioñ kabõjrake. * Bõtab, jej kiiõ mel̦el̦e bwe naan kein rej jitõñl̦o̦k ñan jerkakpeje eo an ro rar mej me enaaj wal̦o̦k ilo lal̦ eo ekããl. Etke jemaroñ ba men in? Kõnke Job 17:16 ej bar kõjerbal naan eo ‘bũñal’ im ej keidi men in ñan “kõjãm ko an mej,” ak Lõb. Men in ej kwal̦o̦k bwe Daniel 12:2 ej jitõñl̦o̦k ñan lukkuun iien jerkakpeje eo me enaaj wal̦o̦k ãlikin an naaj jem̦l̦o̦k raan ko ãliktata im tarin̦ae in Armagedon.

7. (1) Ewi wãween an jet naaj jerkakpeje ñan “mour indeeo”? (2) Ewi wãween an men in naaj juon ‘jerkakpeje em̦m̦anl̦o̦k’?

7 Bõtab ta mel̦el̦ein an Daniel 12:2 ba bwe jet renaaj jerkakpeje ñan “mour indeeo”? Ej mel̦el̦ein bwe ro me renaaj jerkakpeje im rej kab jel̦ã kajjien Jeova im Jesus, ak ro im rej wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kal̦apl̦o̦k aer jel̦ã kajjien Jeova im Jesus, im rej pokake erro ilo naaj 1,000 iiõ ko renaaj bõk mour indeeo. (Jon 17:3) Men in enaaj juon ‘jerkakpeje em̦m̦anl̦o̦k’ jãn iien jerkakpeje ko ilo iien ko etto me rar kõmour jet armej ro. (Hib. 11:35) Etke? Kõnke armej rein rejjab weeppãn rar bar mej tokãlik.

8. Ewi wãween an jet naaj jerkakpeje “ñan jook im menin jõjõik indeeo”?

8 Bõtab, ejjab aolep ro me naaj kõjerkakpejeik er renaaj kõn̦aan bwe Jeova en katakin er. Kanaan eo an Daniel ej ba bwe enaaj wõr ro im renaaj jerkakpeje “ñan jook im menin jõjõik indeeo.” Kõnke rein renaaj kwal̦o̦k juon jitũbõn jum̦ae, eban pãd etaer ilo bokin mour eo im reban bõk mour indeeo. Ijello̦kun men in, renaaj bõk “menin jõjõik indeeo,” ak ko̦kkure indeeo. Innem alikkar bwe Daniel 12:2 ej kwal̦o̦k kõn jem̦l̦o̦k eo an aolep ro naaj kõjerkakpejeik er ekkar ñan ta ko renaaj kõm̦m̦ani ãlikin aer naaj jerkakpeje. * (Rev. 20:12) Jet renaaj bõk mour indeeo, im jet reban.

“REJ TÕL ELÕÑ ÑAN WÃNÕK”

9-10. Bar ta eo juon enaaj wal̦o̦k ãlikin eñtaan eo el̦ap, im wõn ro “renaaj rabõlbõl ãinwõt meramin mejatoto”?

9 Riit Daniel 12:3. Bar ta eo juon enaaj wal̦o̦k ãlikin “iien eñtaan” eo ej pãd im̦aan? Kobal̦o̦k ippãn Daniel 12:2, eoon 3 ej kõnono kõn juon men me enaaj wal̦o̦k ãlikin eñtaan eo el̦ap.

10 Wõn ro “renaaj rabõlbõl ãinwõt meramin mejatoto”? Naan ko an Jesus ilo Matu 13:43 rej jipañ kõj ñan jel̦ã wõn rein, ej ba: “Ilo naaj iien en̦, ro rewãnõk renaaj romaak ãinwõt meramin al̦ ilo Aelõñ eo an Jemãer.” Ilo eoon ko jet ilo jebta in, Jesus ear kõnono kõn “ro nejin Aelõñ eo,” ak rũkkapit ro jatin me renaaj tõl ippãn ilo Aelõñ eo ilañ. (Matu 13:38) Innem alikkar bwe Daniel 12:3 ej kõnono kõn rũkkapit ro im jerbal eo renaaj kõm̦m̦ane ilo naaj Juon To̦ujin Iiõ ko.

Ro uwaan 144,000 renaaj jerbal ippãn Jesus Christ ñan tõl jerbalin katakin eo me enaaj wal̦o̦k ium̦win 1,000 iiõ ko (Lale pãrokõrããp 11)

11-12. Jerbal ta eo ro uwaan 144,000 renaaj kõm̦m̦ane ilo naaj 1,000 iiõ ko?

11 Enaaj ewi wãween an rũkkapit ro “tõl elõñ ñan wãnõk”? Rũkkapit ro renaaj jerbal ippãn Jesus Christ ñan tõl jerbalin katakin eo me naaj kõm̦m̦ane ijin ioon lal̦ ilo naaj 1,000 iiõ ko. Rein me rej uwaan 144,000 reban tõl ãinwõt kiiñ ro wõt ak renaaj bar jerbal ãinwõt bũrij ro. (Rev. 1:6; 5:10; 20:6) Kõn men in, renaaj jipañ “kãjmour aelõñ ko”—ak jidik kõn jidik jipañ armej ro bwe ren jepl̦aak ñan aer bar weeppãn. (Rev. 22:1, 2; Ezk. 47:12) Ejjel̦o̦k pere bwe men in enaaj bõktok el̦ap lañlõñ ñan rũkkapit ro!

12 Wõn ro renaaj uwaan ro ‘rellõñ’ me naaj tõl er ñan wãnõk? Rein renaaj kitibuj ro me renaaj jerkakpeje im ro me renaaj el̦l̦ã jãn Armagedon ekoba jabdewõt ajri me renaaj l̦otak ilo lal̦ eo ekããl. Ilo jem̦l̦o̦kin 1,000 iiõ ko, aolep ro rej jokwe ilo lal̦ in renaaj weeppãn. Innem, ñããt eo naaj je etaer ilo bokin mour eo kõn juon kein jeje me ejjãmin ejjeor im jab kõn juon pinjel̦?

MÃLEJJOÑ EO ÃLIKTATA

13-14. Ta eo aolep armej ro me renaaj weeppãn ijin ioon lal̦ renaaj aikuj kwal̦o̦k m̦okta jãn aer maroñ bõk mour indeeo?

13 Jej aikuj keememej bwe an juon armej weeppãn ejjab mel̦el̦ein bwe enaaj kajju bõk mour indeeo. L̦õmn̦ak kõn Adam im Iv. Erro jim̦or rar weeppãn, ak rar aikuj in kwal̦o̦k aer pokake Jeova Anij m̦okta jãn aer kar maroñ bõk mour indeeo. Bõtab, ekabũrom̦õjm̦õj bwe rar jab pokake E.​—Rom 5:12.

14 Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan aolep armej ro ioon lal̦ in ilo jem̦l̦o̦kin 1,000 iiõ ko? Aolep renaaj weeppãn. Ijoke, armej rein reweeppãn renaaj ke aolep rejetake an Jeova tõl ñan indeeo? Ak ewõr ke ro im renaaj ãinwõt Adam im Iv—ro me rar jab tiljek meñe rar weeppãn? Aorõk ñan jel̦ã uwaakin kajjitõk kein, bõtab ewi wãween ad maroñ jel̦ã?

15-16. (1) Ñããt eo enaaj pel̦l̦o̦k juon iien ñan an aolep armej kwal̦o̦k aer tiljek ñan Jeova? (2) Naaj ta jem̦l̦o̦k ko renaaj wal̦o̦k jãn iien mãlejjoñ eo ãliktata?

15 Naaj kalbuuji Setan ium̦win 1,000 iiõ ko. Ilo tõre en̦, enaaj ejjel̦o̦k an maroñ ñan m̦on̦e jabdewõt armej. Bõtab, ãlikin an jem̦l̦o̦k 1,000 iiõ ko, naaj karõl̦o̦k Setan jãn an kalbuuj. Innem enaaj kajjioñ m̦on̦e armej ro reweeppãn. Ilo iien mãlejjoñ in, enaaj pel̦l̦o̦k juon iien ñan an aolep armej ro reweeppãn ioon lal̦ in lukkuun kwal̦o̦k el̦aññe rej kautiej etan Anij im rejetak irooj bõtata eo an. (Rev. 20:7-10) Wãween an kajjojo iaaer em̦m̦akũt kõn mãlejjoñ ko jãn Setan enaaj kaalikkar el̦aññe naaj je etaer ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor.

16 Baibõl̦ ej kwal̦o̦k bwe enaaj wõr ro im rejjab tiljek ãinwõt Adam im Iv, im renaaj kõjekdo̦o̦n tõl eo an Jeova. Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan rein? Revelesõn 20:15 ej ba: “Jabdewõt eo kar jab je etan ilo bokin mour eo, kar jol̦o̦ke ilo lom̦al̦o in kijeek.” Aet, naaj ko̦kkure ri-jum̦ae rein bwe ren jako ñan indeeo. Bõtab enañin aolepen armej ro reweeppãn renaaj el̦l̦ã jãn mãlejjoñ in ãliktata. Ãlikin iien in, naaj je etaer ilo bokin mour eo kõn kein jeje ko rejjãmin ejjeor.

ILO ‘IIEN KO ÃLIKTATA’

17. Ta eo juon enjel̦ ear ba ñan Daniel bwe enaaj wal̦o̦k ilo raan kein ad? (Daniel 12:4, 8-10)

17 El̦ap ad kijooror ñe jej l̦õmn̦ak kõn aolep men ko renaaj wal̦o̦k ilju im jekl̦aj! Bõtab, juon enjel̦ ear ba ñan Daniel jet mel̦el̦e ko raorõk kõn raan kein ad, ak ‘iien ko ãliktata.’ (Riit Daniel 12:4, 8-10; 2 Tim. 3:1-5) Enjel̦ eo ear ba ñan Daniel: “Enaaj l̦apl̦o̦k jel̦ãl̦o̦kjen̦” eo em̦ool. Aet, enaaj l̦apl̦o̦k an armej ro an Anij mel̦el̦e kõn naanin kanaan ko ilo bok eo an Daniel. Enjel̦ eo ear bareinwõt ba bwe ilo iien in, “ro renana renaaj kõm̦m̦an nana wõt, im ejjel̦o̦k iaan ro renana renaaj mel̦el̦e.”

18. M̦õttan jidik ta eo enaaj wal̦o̦k ñan ro renana?

18 Ilo raan kein, emaroñ ãinwõt ñe ro renana rejjab bõk kaje kõn kõm̦m̦an ko aer renana. (Mal. 3:14, 15, UBS) Bõtab m̦õttan jidik Jesus enaaj ekajete ro rej ãinwõt koot im kõjenolo̦k er jãn ro rej ãinwõt jiip. (Matu 25:31-33) Armej rein renana reban el̦l̦ã jãn eñtaan eo el̦ap, im reban jerkakpeje ñan aer maroñ mour ilo lal̦ eo ekããl. Eban pãd etaer ilo “bokin keememej” eo me Malakai 3:16 ej kwal̦o̦k kake.

19. Ta eo jej aikuj kõm̦m̦ane kiiõ, im etke? (Malakai 3:16-18)

19 Ej iien kiiõ ñan ad kam̦ool bwe jejjab uwaan ro renana. (Riit Malakai 3:16-18.) Jeova ej ain aolep ro me ej watõk er bwe rej ãinwõt ‘m̦weiuk eaorõk,’ ak ro ej kaorõk er. Ejjel̦o̦k pere bwe jekõn̦aan bwe jen uwaan rein.

Jelukkuun nãj m̦õn̦õn̦õ ñan lo an Daniel kab ro rejitõnbõro ippãd, ekoba ro jet “bar jerkak” bwe ren bõk jinõkjeej eo aer ilo lal̦ eo ekããl! (Lale pãrokõrããp 20)

20. Ta kallim̦ur eo ãliktata kar lel̦o̦k ñan Daniel, im etke kwõj reim̦aanl̦o̦k ñan iien eo enaaj jejjet kũtien kallim̦ur in?

20 Em̦ool bwe jej mour ilo iien ko rekãitoktoklimo. Bõtab m̦õttan jidik jenaaj lo an wal̦o̦k men ko me el̦apl̦o̦k aer kabwilõñlõñ. M̦õttan jidik jenaaj lo an jako aolep men ko renana. Innem tokãlik, jenaaj lo an jejjet kũtien kanaan eo an Jeova ñan Daniel, me ear ba: “Kwõnaaj bar jerkak im bõk jinõkjeej eo am̦ ilo iien eo ãliktata.” (Dan. 12:13, UBS) Kwõj ke reim̦aanl̦o̦k ñan iien eo me Daniel ekoba ro rejitõnbõro ippam̦ renaaj “bar jerkak” im mour? El̦aññe aet, lukkuun kate eok kiiõ ñan dãpij wõt am̦ tiljek, innem kwõmaroñ lõke bwe etam̦ enaaj pãdwõt ilo bokin mour eo an Jeova.

AL 80 Edjoñ im Lo bwe Jeova Em̦m̦an

^ Katak in ej kajim̦we mel̦el̦e eo ad kõn jerbalin katakin eo el̦ap me Daniel 12:2, 3 ej kwal̦o̦k kake. Jenaaj etale ñããt eo men in enaaj wal̦o̦k im wõn ro renaaj bõk kun̦aaer ilo jerbal in. Jenaaj bareinwõt lale ewi wãween an jerbalin katakin in naaj kõpooje ro renaaj mour ijin ioon lal̦ ñan mãlejjoñ eo ãliktata ilo naaj jem̦l̦o̦kin Juon To̦ujin Iiõ ko in an Christ Irooj.

^ Ilo naaj iien jerkakpeje eo, emaroñ bõlen ijjino kõn ro retiljek me rar mej ilo raan ko ãliktata im jino likl̦o̦k, juon epepen in lo̦k juon. El̦aññe men eo in enãj wal̦o̦k, innem enaaj kõpel̦l̦o̦k juon iien em̦m̦an ñan an ro ilo kajjojo epepen karwaineneiktok ro me rar jel̦ã kajjier. Jekdo̦o̦n ta wãween eo enaaj wal̦o̦k, ak Baibõl̦ eo ej kwal̦o̦k kõn an naaj wõr juon “laajrak” kõn jerkakpeje eo ñan mour ilañ, im jemaroñ bar bõk l̦õmn̦ak eo bwe jerkakpeje eo ijin ioon lal̦ enaaj bareinwõt wal̦o̦k ilo juon wãween elaajrak.​—1 Kor. 14:33; 15:23.

^ Kõmel̦el̦e in ej kajim̦we mel̦el̦e eo ad kar jinoin ilo bok eo etan Pay Attention to Daniel’s Prophecy! chapter 17, im The Watchtower, July 1, 1987, pp. 21-25.

^ Ijo iturãjet, naan ko “ro rewãnõk” im “ro rejjab wãnõk” ilo Jerbal 24:15 im naan ko “ro rar kõm̦m̦an em̦m̦an” im “ro rar kõm̦m̦ani men ko renana” ilo Jon 5:29 rej kwal̦o̦k kõn kõm̦m̦an ko aer m̦okta jãn aer mej.