Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LAHATSORATSE FIANARAGNE 40

‘Magnampea Ndaty Maro mba Hagnorike ty Hamarenagne’

‘Magnampea Ndaty Maro mba Hagnorike ty Hamarenagne’

“Ze magnampe ndaty maro mba hagnorike ty hamarenagne le hamilepiletse manahake o kintagneo nainai’e.”​—DAN. 12:3.

HIRA 151 Hiantso i Jehovah

INO TY HOTREA’O ATO *

1. Ino ty raha mahafinaritse mandigne antika amy i Fanjakagne Arivo Taogney ao?

 TENA hahafinaritse naho fa hoavy i fotoagne hanombohagne hamelomagne ty mate an-tane etoa amy i Fanjakagne Arivo Tao i Kristỳ. Ze ndaty namoe longo tsy foen-troke le hahatrea ty longo iareo naho ty nama iareo amy izay. Toe izay ka ty fagniria i Jehovah. (Joba 14:15) Mba alao sare an-tsaigne ty ho hafalea ty ndaty ambone tane etoa naho fa hiharo amy i longo iareo rey indraike. Arake ty nianarantika tamy i lahatsoratse taloha itoỳ, le “hovelomegne mba hahazo fiaignagne” ty ndaty “maregne”, satria voasoratse amy i boke i fiaignagney ao ty agnara iareo. (Asa. 24:15; Jaona 5:29) Va’e hovelomegne afara kede i Aramagedonay ty ankamaroa ty longontika naho ty namantikagne, agnisa o “maregne” rehoe. * Fa “hovelomegne mba hotsaraegne” ty ndaty “tsy maregne”, satria tsy nanagne fahafahagne mba hianatse ty miomba i Jehovah iareo ndra tsy nanompo aze taloha ty nimateza iareo.

2-3. a) Ino ty raha hampianaregne naho fa hatao i asa fampianaragne lahibey mbe tsy nisy hoe’ey, arake ty rehafe ty Isaia 11:9, 10? b) Inogne ty hodinehentikagne ato?

2 Mila ampianaregne ze ndaty iaby hovelomegne amy ty mate. (Isaia 26:9; 61:11) Hisy asa fampianaragne lahibey mbe tsy nisy hoe’e areke mila atao amy izay. (Vakio ty Isaia 11:9, 10.) Fa nagnino? Satria mila ampianaregne ty miomba i Jesosy Kristy, i Fanjakàn’Andrianagnaharey, i solovoigney, naho ty maha lahibey ty tahina i Jehovah vaho tihoe nagnino ro ireke raike avao ro fagneva ty hinday ze kila raha iaby. Ndra o ndaty maregneo aza, le mila mianatse ty fomba nampahafantara i Jehovah tsikedetsikede ty raha safirie’e miomba ty tane toy. Ty ila’e amy i mpanompo i Jehovah tsy nivalike rey ka, le fa ela bey taloha ty nahavità o Baibolio ty nimateza iareo. Tena maro areke ty raha mila hampianaregne o ndaty tsy maregneo naho o ndaty maregneo.

3 Handineke ty fagnonteneagne retoa tika amy ty lahatsoratse toy: Akore ty fomba handaminagne i asa fampianaragne lahibey tsy hisy hoe’ey? Ino ty ho voka io amy ze ndaty magneke aze? Le ino ty ho voka’e amy ze ndaty tsy magneke aze? Tena lahibey o fagnonteneagne rehoe. Arake ty hotreantikagne ato, le misy faminaniagne mahaliagne amy i boke i Daniela naho Apokalypsy ao hagnampe antika hahatakatse soa ty raha hiseho naho fa hovelomegne ty mate. Faie andao heike tika handineke ty raha hiseho mahaliagne fa nirehafe ty Daniela 12:1, 2 mialoha.

‘ZE MIRORO AMO O LEMBON-TANEO AO HIFOHA’

4-5. Ino ty raha rehafe ty Daniela 12:1 miomba ty fotoa ty fara’e?

4 Vakio ty Daniela 12:1. Rehafe ty boke i Daniela arake ty filahara’e ty raha mahaliagne hiseho amy ty fotoa ty fara’e. Rehafe ty Daniela 12:1 ohatse fa i Mikaela, ndra i Jesosy Kristy, le ‘hitsangagne mba hiaro’ o vahoa i Jehovah-o. Nanomboke nitanterake o tapa’e amo o faminaniagne iohoe tamy 1914 naho fa tinendre ho Mpanjaka i Fanjakàn’Andrianagnaharey an-dagnitse agne ty Jesosy.

5 Faie nirehake ka ty Daniela tie “hitsangagne” ty Jesosy amy i ‘andro mahaore mbe tsy nisy manahake aze hatrake amy ty nisia o firenenao le hatrake amy ze andro zaỳ.’ O “andro mahaore” iohoe le “i haoreagne lahibey” rehafegne amy Matio 24:21 aoy. Hitsangagne ty Jesosy, ndra hanao raha mba hiarovagne o vahoa i Jehovah-o, amy ty fara o andro mahaore iohoe, ndra amy i Aramagedonay. Le rehafe ty boke Apokalypsy tihoe vahoake maro tsy vatse isahegne “boake amy i haoreagne lahibeỳ” o ndaty rehoe.​—Apok. 7:9, 14.

6. Ino ty raha hiseho naho fa votso-belogne boake amy i haoreagne lahibeỳ i vahoake maro tsy vatse isahegney? Hazavao. (Henteo ka ty lahatsoratse tihoe “Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio” amy ty gazete toy fa magnazava ty miomba i famelomagne ty mate an-tane etoay.)

6 Vakio ty Daniela 12:2. Ino ty raha hiseho naho fa ho votso-belogne amo o andro mahaore iohoe i vahoake maro tsy vatse isahegney? Tsy famelomagne amy ty mate agn’ohatse, ndra ty fitohiza i asa fitoriagney tafara ty nikalagna o mpanohetseo aze tamy ty 1918 ty tea o faminaniagne iohoe horehafegne, ndra tie izay aza ty nifahazoantikagne aze taloha. * Manondro i famelomagne ty mate hiseho amy tontolo vaovao agney o rehake iohoe. Nagnino tika ro mirehake izay? Ty rehake tihoe “lembon-tane” amo o andine’e iohoe, le nampiasaegne ka amy Joba 17:16 ao. Naho henteagne o andinin-teny io, le “Kibory” ty tea’e horehafegne amy tihoe “lembon-tane.” Trea amy izay areke fa i famelomagne ty mate hiseho naho fa tapetse ze o andro fara’e zao ndra hiseho afara i aly Aramagedonaỳ ty tea ty Daniela 12:2 horehafegne.

7. a) Ino ty teagne horehafegne amy tihoe “hahazo fiaignagne” ty ila’e amo o ndaty hovelomegne amy ty mateo? b) Nagnino o ‘famelomagne ty mate iohoe ro soa mandikoatse ty taloha’?

7 Faie ino ty tea ty Daniela 12:2 horehafegne naho fa nirehake reke tie hovelomegne “mba hahazo fiaignagne” ty ndaty ila’e? Ty tea’e horehafegne le tihoe, ze ndaty hovelomegne amy ty mate sady mikezake mampitombo avao ty fahafantara’e i Jehovah naho i Jesosy vaho mankatò iareo, amy i Fanjakagne Arivo Taogney agne, le hahazo havelogne nainai’e amy ty fara’e. (Jaona 17:3) Soa mandikoatse i famelomagne ty mate nisy taloha rey io. (Heb. 11:35) Ino ty anto’e? Satria mbe nimate avao indraike i ndaty rey.

8. Nagnino ty ndaty ila’e hovelomegne amy ty mate ro “ho salatse naho tsy hisy dika’e nainai’e”?

8 Faie tsy ze ndaty iaby hovelomegne amy ty mate le hagneke o fandaharam-pampianara i Jehovah iohoe. Nirehake i faminania i Danielay tie ty ila’e amy i ndaty hovelomegne amy ty mate rey “ho salatse naho tsy hisy dika’e nainai’e.” Tsy ho sorategne amy i boke i fiaignagney ao naho tsy hahazo havelogne nainai’e iareo, satria mbe hotrea amy ty toe-tsay iareo tie tsy tea mankatò iareo. ‘Tsy hisy dika’e nainai’e’ areke iareo, ndra ho ringanegne. Izay ty raha hanjò iareo. Mirehake miomba ty raha hanjò ze ndaty hovelomegne amy ty mate, noho ty raha hatao iareo afara ty hamelomagne iareo areke ty Daniela 12:2. * (Apok. 20:12) Ty ila’e hahazo havelogne nainai’e, fa ty ila’e tsy hahazo.

‘MAGNAMPEA NDATY MARO MBA HAGNORIKE TY HAMARENAGNE’

9-10. Ino ty raha hiseho afara i haoreagne lahibeỳ, le ia o “hamilepiletse manahake o kintagneo”?

9 Vakio ty Daniela 12:3. Ino ka ty raha hiseho afara i “andro mahaorey”? Mirehake raha hiseho afara i haoreagne lahibeỳ ka o andine’e faha-3 iohoe.

10 Ia o “hamilepiletse manahake o kintagne amy i lagnitsey ey” io? Magnampe antika hahatakatse izay ty reha i Jesosy amy Matio 13:43 ao. Hoe reke ao: “Fa ty ndaty maregne amy ze fotoagne zay, le hamilepiletse manahake ty masoandro amy ty Fanjakàn-dRae’e ao.” Naho henteagne ty rehake magnodidigne o reha i Jesosy iohoe, le nirehake miomba i “ana i Fanjakagneỳ” ndra o rahalahi’e voahosotse hiarake hanjaka ama’e amy i Fanjakàn’Andrianagnahare an-dagnitse agney reke. (Mat. 13:38) O voahosotseo naho ty asa hatao iareo amy i Fanjakagne Arivo Taogney agne areke ty tea ty Daniela 12:3 horehafegne.

Hiara-hiasa maifitse amy i Jesosy Kristy hitarike i asa fampianaragne hatao agnate i 1 000 taogneỳ i 144 000 rey (Fehentsoratse 11)

11-12. Inogne ty hatao i 144 000 rey amy i Fanjakagne 1 000 taogney?

11 Akore ty hagnampea o voahosotseo ‘ndaty maro mba hagnorike ty hamarenagne’? Hiara-hiasa maifitse amy i Jesosy Kristy mba hitarike i asa fampianaragne hatao an-tane etoa agnate ty 1 000 taogney iareo. Ty anto’e, tsy mpanjaka avao o 144 000 reo fa mpisorogne ka. (Apok. 1:6; 5:10; 20:6) Izay ty hahavy iareo hagnampe amy ty ‘fagnasitragnagne o firenenao’ naho hagnampe o ndatio ho voririke tsikedetsikede. (Apok. 22:1, 2; Ezek. 47:12) Tena ho fale o voahosotseo amy ze fotoagne zay!

12 Ia ty ho agnisa o “ndaty maro” hampeagne hagnorike ty hamarenagne rehoe? Tafilitse amy izay ze hovelomegne amy ty mate naho ze votso-belogne amy i Aramagedonay vaho ze ajaja va’e haterake amy tontolo vaovao agne. Ho voririke iaby ze ndaty ambone tane eto amy ty fara i 1000 taogney. Faie akore ty hahavy ty agnara iareo le lia’e tsy hofafagne amy i boke i fiaignagney ao?

FITSAPAGNE FARA’E

13-14. Ino ty raha mila porofoe ze ndaty voririke ambone tane etoa naho tea iareo ty hahazo i havelogne nainai’ey?

13 Tsy toko’e ho halignontikagne fa tsy tihoe naho fa voririke ty ndaty raike le midika zay tie le avy le hahazo i havelogne nainai’ey ka reke. Dineho ohatse ty Adama naho i Eva. Nivoririke iareo, faie nila nanoro ty fankatoava iareo i Jehovah Andrianagnahare heike iareo vaho izay ho nahazo havelogne nainai’e. Nampalahelo fa tsy nankatò aze iareo.​—Rom. 5:12.

14 Hanao akore iaby ka ty ndaty ambone tane etoa amy ty fara i 1 000 taogney? Ho voririke iaby. Hanohagne tanterake ty fitondrà i Jehovah nainai’e vao o ndaty voririke rehoe? Sa hivalike manahake i Adama naho i Eva? Mila valeagne o fagnonteneagne rehoe, faie amy ty fomba akore?

15-16. a) Ombia ty ndaty iaby ro ho afake mampiseho tie tsy mivalike amy i Jehovah? b) Ino ty ho voka i fitsapagne fara’ey?

15 Ho gadraegne agnate ty 1 000 taogne ty Satana. Tsy ho afake hamitake o ndatio reke agnate ze fotoagne zay. Faie ho votsoragne reke amy ty fara i 1 000 taogney. Hikezake hamitake o ndaty voririkeo areke reke amy izay. Amo o fitsapagne iohoe o ndaty voririkeo ro ho afake hampiseho mazava tie magnaja ty tahinan’Andrianagnahare naho manohagne ty fitondrà’e. (Apok. 20:7-10) Miankigne amy ty raha atao iareo amy ze fotoagne zay areke ty hamaritagne tie toko’e ho sorategne nainai’e amy i boke i fiaignagney ao vao ty agnara iareo sa ho fafagne ao.

16 Rehafe ty Baiboly fa hisy ndaty hivalike manahake i Adama naho i Eva, le tsy hagneke ty fitondrà i Jehovah. Ino ty hanjò iareo? Hoe ty Apokalypsy 20:15: “Ze tsy nivoasoratse tamy i boke i fiaignagney ao le natorake mafe tamy i antara afoy ao.” Ho ringagne nainai’e areke o ndaty rehoe. Faie ho afake amo o fitsapagne iohoe ty ankamaroa o ndaty voririkeo. Ho voasoratse nainai’e amy i boke i fiaignagney ao ty agnara iareo.

AGNATE “TY FOTOA TY FARA’E”

17. Ino ty raha fa nirehafe i Daniela tie hiseho amo o androntikagne zao? (Daniela 12:4, 8-10)

17 Tena mahafale ty misaintsaigne miomba o raha hiseho amy ty hoavy rehoe. Faie misy raha lahibey mahakasike “ty fotoa ty fara’e” ndra ze o andro iaignantikagne zao ka nirehafe ty anjely tamy i Daniela. (Vakio ty Daniela 12:4, 8-10; 2 Tim. 3:1-5) Hoe i anjelỳ tamy i Daniela: “Hitombo ty fahafantaragne ty maregne.” Tena ho taka o vahoa i Jehovah-o soa areke ty faminaniagne amy i boke’e ey ao. Nirehake ka i anjelỳ tie amo o fotoagne iohoe “ty raty fagnahy le mbe hanao raty avao. Sady tsy hisy raty fagnahy hahazo ty heve i rehakey.”

18. Ino ty hanjò o ndaty raty fagnahio tsy ho ela?

18 Hoe mbe tsy sazeagne amy ty raty atao’e zay o ndaty raty fagnahio tie amy izao. (Mal. 3:14, 15) Faie tsy ho ela ze ndaty ho tsarae i Jesosy tie ose, le hambaha’e amy ze ndaty hatao’e tihoe agnondry. (Mat. 25:31-33) Tsy ho votso-belogne amy i haoreagne lahibeỳ, ndra ho velomegne amy ty mate amy tontolo vaovao agne o ndaty raty fagnahy rehoe. Tsy ho agnate i “boke fahatsiarovagne” rehafegne amy Malakia 3:16 aoy ty agnara iareo.

19. Ino ty raha toko’e hataontikagne amy izao, le ino ty anto’e? (Malakia 3:16-18)

19 Izao ty fotoagne mila anoroantika tie tsy agnisa o ndaty raty fagnahy rehoe tikagne. (Vakio ty Malakia 3:16-18.) Mamory ze ndaty vazoho’e tie ‘fanagna’e manokagne’ ndra ze ndaty sarobily ama’e ty Jehovah amy izao. Azo antoke fa teantika ty ho agnisa o ndaty rehoe.

Tena hahafale antika ty hahatrea i Daniela, ty ndaty teantika naho ty ndaty maro hafa ‘hatsangagne’ amy ty mate amy i tontolo vaovaoy ao (Fehentsoratse 20)

20. Ino ty raha nampitamaegne i Daniela fara’e, le nagnino ro fa tsy ligne’o ty hahatanteraha o fampitamagne iohoe?

20 Tena miambake ze o vanim-potoagne iaignantikagne zao. Faie mbe misy raha soa mandikoatse izao hiseho tsy ho ela. Kede sisa le tsy hisy sasa o ndaty raty fagnahio. Afara izay, le hotreantika ty hahatanteraha ty raha nampitamae i Jehovah i Daniela toy. Hoe reke: “Hitsangagne [rehe] naho fa amy ty fara’e agne mba hahazo ty anjara’o.” (Dan. 12:13) Fa tsy ligne’o vao ty hiavia i fotoagne hamelomagne i Daniela naho i ndaty tsy foe’o nimate reỳ? Naho eka ty vale’e, le anò ze azo’o atao mba tsy hivalihagne amy izao, sady amy izay ka ho azo antoke fa le lia’e tsy hofafà i Jehovah amy i boke i fiaignagney ao ty agnara’o.

HIRA 80 “Andramo ka Jereo fa Tsara i Jehovah”

^ Hirehake fagnitsiagne miomba ty fahatakarantikagne i asa fampianaragne lahibey rehafegne amy Daniela 12:2, 3 aoy ty lahatsoratse toy. Hodinehentikagne ato tie ombia ze raha zay ro hiseho, le ia ty tafilitse ama’e. Hotreantikagne ato ka fa hagnomagne ze ndaty hiaigne an-tane etoa amy i fitsapagne fara’e amy ty fara i Fanjakagne Arivo Taogne ahy i Kristỳ o asa fampianaragne iohoe.

^ Va’e ze mpanompo i Jehovah mate tsy nivalike amo ze o andro fara’e zao ty hovelomegne voaloha’e, le vaho izay varagne ze nimate taloha iareo. Naho izay ty raha hisy, le ho afake hitsena ze ndaty nimate nifankafantatse ama’e soa ze ndaty niarake niaigne tama’e. Faie ndra tie va’e tsy ho izay aza ty raha hisy, le mirehake ty Soratse Masigne fa “arake ty filahara’e” ty ho famelomagne amy ty mate i aze ho an-dagnitse agney rey, le azo eretseretegne tie hilamigne hoe izay ka ty famelomagne ty mate an-tane etoa.​—1 Kor. 14:33; 15:23.

^ Intoy ty fagnitsiagne i fagnazavagne trea amy ty boke Diniho ny Faminanian’i Daniela!, toko 17 aoy, naho amy ty gazete Ny Tilikambo Fiambenana 1 Oktobra 1987, pejy 21-25 aoy.

^ Fa ty rehake tihoe “maregne” naho “tsy maregne” amy Asan’ny Apostoly 24:15 ao, naho ty rehake tihoe “ze nanao ty soa” sady “ze zatse nanao raty” trea amy Jaona 5:29, le mifantoke amy ty findesam-bata o ndaty hovelomegne amy ty mate taloha ty nimateza iareo.