Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK 1

Lukkuun Tõmak im Lõke bwe Naanin Anij ‘Em̦ool’

Lukkuun Tõmak im Lõke bwe Naanin Anij ‘Em̦ool’

UNIN TÕL EO AN 2023: “Aolepen Am̦ in naan, m̦ool.”​—SAM 119:160.

AL 96 Bok eo an Anij​—Juon Bok Eaorõk

KÕMEL̦EL̦E EO ÑAN KATAK IN a

1. Etke elõñ armej ilo raan kein rejjab lõke Baibõl̦ eo?

 ELÕÑ armej ilo raan kein epen aer lõke ro jet. Rejjab jel̦ã wõn ro remaroñ lõke er. Rejjab jel̦ã el̦aññe armej ro me rej kautiej er—ri-tõlin kien ro, jaintiij ro, im peejnejmããn ro—rej aolep iien kõm̦m̦ani men ko rem̦m̦antata ñan er. Kobal̦o̦k ippãn men in, rejjab kautiej ri-tõlin kabuñ ro me rej ba bwe er Kũrjin. Kõn men in, jejjab bwilõñ kõn an armej rein pere bok eo me ri-tõlin kabuñ rein rej ba bwe rej l̦oore—Baibõl̦ eo.

2. Ekkejell̦o̦k ippãn Sam 119:160, ta eo jej aikuj lõke bwe em̦ool?

2 Ãinwõt ri-karejar ro an Jeova, jej lukkuun tõmak bwe Jeova ej “Anij in m̦ool” im bwe aolep iien ekõn̦aan men eo em̦m̦antata ñan kõj. (Sam 31:5; Ais. 48:17) Jejel̦ã bwe jemaroñ lõke men ko jej riiti ilo Baibõl̦. Jej tõmak bwe “aolepen . . . naan [ko an Anij, rem̦ool].” (Riit Sam 119:160.) Jej errã ippãn ta eo juon ri-etale Baibõl̦ ear je: “Aolepen men ko Anij ej ba rem̦ool im renaaj jejjet im wal̦o̦k. Armej ro an Anij remaroñ lõke naan ko ej ba kõnke rej lõke Eo me ear ba naan kein.”

3. Ta ko jenaaj kõnono kaki ilo katak in?

3 Ewi wãween ad maroñ jipañ ro jet ñan lukkuun tõmak im lõke Naanin Anij ãinwõt kõj? Jen l̦õmn̦ak kõn jilu un ko unin ad maroñ lõke Baibõl̦ eo. Jenaaj kõnono kõn an jim̦we im jejjet ennaan eo ilo Baibõl̦, an jejjet kũtien kanaan ko ie, ekoba maroñ eo an Baibõl̦ eo ñan ukot mour ko an armej ro.

EJJEL̦O̦K EN̦ EAR MAROÑ JÃNIJI ENNAAN EO ILO BAIBÕL̦

4. Etke jet armej rej pere an jim̦we im jejjet Baibõl̦ eo?

4 Jeova Anij ear kõjerbal emaroñ 40 em̦m̦aan ro retiljek ñan je bok ko ilo Baibõl̦. Bõtab, ejjel̦o̦k juon iaan jeje ko me em̦m̦aan rein rar je repãd ippãd ilo raan kein. Men ko de ko ewõr ippãd ej kaape in kaape ko. Men in ej kõm̦m̦an an jet armej l̦õmn̦ak el̦aññe naan ko jej riiti ilo Baibõl̦ ilo raan kein rej ejja naan ko wõt me em̦m̦aan rein rar jei ilo jinoin. Kwõnañin ke l̦õmn̦ak kõn ewi wãween ad maroñ jel̦ã bwe naan ko ilo Baibõl̦ kiiõ rej ãinwõt naan ko jinoin?

Ri-jeje ro me rar kõm̦m̦an kaape in Jeje ko jãn kajin Hibru rej lukkuun kate er bwe en jejjet im jim̦we kaape ko aer in Naanin Anij (Lale pãrokõrããp 5)

5. Ewi wãween aer kar kõm̦m̦an kaape in Jeje ko jãn Kajin Hibru? (Lale pija eo ilo kilin bok in.)

5 Ñan kõjparok ennaan eo an ilo Baibõl̦ eo, Jeova ear jiroñ armej ro an bwe ren kõm̦m̦an kaape in ennaan eo an. Ear jiroñ kiiñ ro an Israel bwe ren make je aer kaape in Kien eo, im ear jitõñ ri-Livai ro bwe ren katakin Kien eo ñan armej ro. (Dut. 17:18; 31:24-26; Nih. 8:7, UBS) Ãlikin an ri-Ju ro kar jipo̦kwe ilo Babil̦on, juon kumi me rar tijem̦l̦o̦k ilo jeje rar jino je elõñ kaape in Jeje ko jãn Kajin Hibru. (Ezra 7:6) Em̦m̦aan rein rar tiljek ilo aer jerbal. Tokãlik ri-jeje rein rar jab baj bwini wõt naan ko ak rekar bareinwõt jino bwini kajjojo iaan lõta ko bwe ren lukkuun jel̦ã el̦aññe aolep men ko rar jeiki rar jejjet im jim̦we. Meñe ekar ãindein, ak kõn jab weeppãn an armej, ear wõr jejjo bõd ko reddik ilo jeje ko ilo Baibõl̦. Ijoke, kõnke kar je elõñ kaape in jeje kein, kar maroñ tokãlik loe jikin ko kar kõm̦m̦an bõd ie. Ewi wãween?

6. Ewi wãween aer maroñ loe likjab ko ilo kaape in jeje ko ilo Baibõl̦?

6 Ewõr juon wãween me ej jipañ rimmãlõtlõt ro ilo raan kein ñan kile likjab ko an ro rar kõm̦m̦an kaape in jeje ko ilo Baibõl̦. Ñan waanjoñak: Jen ba bwe kar jitõñ 100 em̦m̦aan ro bwe ren je im kõm̦m̦an kaape in juon peij. Juon iaan em̦m̦aan rein ej kõm̦m̦an jidik bõd ke ej jeje. Juon wãween jemaroñ lo bõd in ej ilo ad keidi kaape eo an ippãn kaape ko an ro jet. Ejja ãindeinl̦o̦k wõt, rimmãlõtlõt ro ilo raan kein rej keidi elõñ iaan kaape in jeje ko jãn Baibõl̦ jãn etto bwe ren maroñ loe ijoko me ri-jeje in emaroñ kar kõm̦m̦an likjab ie.

7. Ewi joñan an kar ri-jeje ro kate er ilo aer kõm̦m̦an kaape in Baibõl̦ eo?

7 Ro me rar kõm̦m̦an kaape in jeje ko ilo Baibõl̦ ilo iien ko etto rar lukkuun kate er bwe en jejjet im jim̦we aer jerbal. Jen lale juon waanjoñak me ej kam̦oole men in. Ewõr juon kaape elikiio in Jeje ko jãn Kajin Hibru me etotata an pãd. Etan kaape in ej Leningrad Codex im ej jãn iiõ eo 1008 ak 1009 C.E. Bõtab ilo raan kein, em̦õj lo elõñ kaape in Baibõl̦ eo ekoba m̦õttan peba in kaape ko jet me kar jeje enañin 1,000 iiõ ko m̦oktal̦o̦k jãn kaape in Leningrad Codex. Juon emaroñ l̦õmn̦ak bwe ãlikin aer je im kõm̦m̦an elõñ kaape in Baibõl̦ eo ium̦win 1,000 iiõ ko, en kar lukkuun lõñ oktak ko ikõtaan jeje ko ilo Leningrad Codex im jeje ko ilo kaape kein me etol̦o̦k aer pãd. Bõtab, ejjab men eo in ear wal̦o̦k. Rimmãlõtlõt ro rar keidi kaape kein me etol̦o̦k aer pãd ippãn kaape ko jet me kar je tokãlik im rar kile bwe meñe ear wõr jidik oktak ilo jet iaan naan ko, ak ennaan eo ilo Baibõl̦ ear jab oktak.

8. Ta oktak eo ikõtaan kaape ko an Jeje ko jãn Kajin Grik im kaape in bok ko jet jãn etto?

8 Kũrjin ro jinoin rar l̦oore kõl eo an ro rar kõm̦m̦an kaape in Jeje ko jãn Kajin Hibru. Rein rar tiljek ilo aer kõm̦m̦an kaape in 27 bok ko ilo Jeje ko jãn Kajin Grik, im rar kõjerbali kaape kein ilo iien aer kweilo̦k im ilo jerbalin kwal̦o̦k naan eo aer. Ãlikin an kar juon rimmãlõtlõt keidi kaape ko jãn etto ilo Jeje ko jãn Kajin Grik ippãn bok ko jet me rej jãn ejja tõre in wõt, ej ba: “Elõñl̦o̦k kaape in Jeje ko jãn Kajin Grik me rej pãd tok ñan rainin jãn bok ko jet.” Juon bok (etan Anatomy of the New Testament) ej ba: “Ñe jej riiti juon ukokin raan kein an Jeje ko jãn Kajin Grik me etiljek aer kar ukote, jemaroñ lõke bwe ukok eo ej kwal̦o̦k ejja ennaan eo wõt ri-jeje ro an Baibõl̦ rar jeiki.”

9. Ekkar ñan Aiseia 40:8, ta men eo em̦ool kõn ennaan eo jãn Baibõl̦?

9 Ium̦win elõñ bukwi iiõ ko, elõñ ri-jeje ro rar lukkuun tiljek ilo aer lukkuun kate er ñan kõm̦m̦an kaape in Baibõl̦ eo. Eñin unin ewõr ad ukokin Baibõl̦ ejim̦we me jej riiti im katak kake ilo raan kein. b Alikkar bwe Jeova eo ear kõm̦m̦an bwe ennaan eo an ñan armej en pãdwõt tok ñan raan kein. (Riit Aiseia 40:8.) Em̦ool bwe jet remaroñ akwããl im ba bwe meñe ennaan eo an Baibõl̦ ej pãdwõt tok ñan rainin, ak men in ejjab kam̦ool bwe ej kakũrm̦ool in Anij. Jen kiiõ etale jet kein kam̦ool ko me rej kaalikkar bwe Baibõl̦ eo ej itok jãn Anij.

JEMAROÑ LÕKE KANAAN KO ILO BAIBÕL̦

Left: C. Sappa/DeAgostini/Getty Images; right: Image © Homo Cosmicos/Shutterstock

Kanaan ko ilo Baibõl̦ ear jejjet kũtieer ilo iien ko etto im rej bareinwõt jejjet kũtieer ilo raan kein (Lale pãrokõrããp 10-11) d

10. Kwal̦o̦k juon waanjoñak kõn juon kanaan me em̦õj an jejjet kũtien me ej kam̦ool naan ko ilo 2 Piter 1:21. (Lale pija ko.)

10 Elukkuun lõñ kanaan ko ilo Baibõl̦ me em̦õj an jejjet kũtieer, jet iaaer rar jejjet kũtieer elõñ bukwi iiõ ko ãlikin kar jeiki er. Bwebwenatoun armej rej kam̦ool bwe kanaan kein rar jejjet kũtieer. Jejjab bwilõñ kõn men in kõnke jejel̦ã bwe Eo me ear je aolepen kanaan ko ilo Baibõl̦ ej Jeova. (Riit 2 Piter 1:21.) L̦õmn̦ak kõn kanaan ko me rar kwal̦o̦k kõn an naaj buñ jikin kweilo̦k in etto eo etan Babil̦on. Ilo tõre eo ikõtaan 778 B.C.E. im 732 B.C.E., kar kõm̦akũt ri-kanaan Aiseia ñan kanaan bwe naaj anjo̦ ioon Babil̦on, eo me ear juon jikin kweilo̦k ekajoor ilo tõre eo. Joñan, ear bar kwal̦o̦k bwe juon em̦m̦aan etan Sairõs enaaj anjo̦ ioon jikin in im ear kõmel̦el̦eik wãween an l̦ein naaj kar kõm̦m̦ane men in. (Ais. 44:27–45:2) Aiseia ear bareinwõt kanaan bwe naaj ko̦kkure Babil̦on im enaaj jeepepl̦o̦k. (Ais. 13:19, 20, UBS) Im eñin men eo ear wal̦o̦k. Ri-Mede im ri-Põrsia ro rar anjo̦ ioon Babil̦on ilo 539 B.C.E. eo, im jikin eo me jikin kweilo̦k in ekajoor ear pãd ie, ej kiiõ juon jikin ejorrããn im ejjel̦o̦k armej ej jokwe ie.​—Lale pijain alwõj eo etan Baibõl̦ Ear Kanaan L̦o̦k Im̦aan kõn an Naaj Babil̦on Buñ ilo bok eo etan M̦õn̦õn̦õ kõn Mour ñan Indeeo!, katak 03 boin 5, ilo online.

11. Kõmel̦el̦e kõn wãween an jejjet kũtien Daniel 2:41-43 ilo raan kein.

11 Ear jab jejjet kũtien kanaan ko ilo Baibõl̦ ilo tõre ko etto wõt, ijoke jej bar lo an jejjet kũtieer ilo raan kein ad. Ñan waanjoñak, l̦õmn̦ak kõn wãween an jejjet kũtien kanaan eo ekabwilõñlõñ an Daniel kõn Aelõñ eo Ekajoortata ilo Lal̦ in Anglo-America. (Riit Daniel 2:41-43.) Ear jejjet an kanaan in kwal̦o̦k bwe “m̦õttan aelõñ eo enaaj kajoor” ãinwõt mããl im “m̦õttan [eo juon] enaaj ekkõm̦” ak m̦õjn̦o̦ ãinwõt kũl̦e. Jej kile an m̦ool men in. Britain im America rar kwal̦o̦k aer lukkuun kajoor ãinwõt mããl ke ear l̦ap kun̦aaer ñan jipañ wiini Pata eo an Lal̦ Kein Kajuon im Kein Karuo, im jarin tarin̦ae ko aer rej wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kajoor tok ñan raan kein. Meñe ãindein, ak jitijen ro aer rej kõm̦m̦an an m̦õjn̦o̦ maroñ eo ippãer ikijjeen an ekkã aer jum̦aik peejnej ko im kien eo kõn jim̦we im maroñ ko aer. Juon rimmãlõtlõt me ej ekkatak kõn kien ko an lal̦ in ear ba: “United States ej kien eo ej make wõt l̦aptata an wõr jepel ikõtaan armej ro ie iaan aolepen kien ko ipel̦aakin lal̦ in.” Im Britain, aelõñ eo juon me ej m̦õttan Anglo-America, el̦apl̦o̦k an wõr jepel ie ilo iiõ ko rej kab mootl̦o̦k kõnke armej ro rejjab maroñ errã ippãn doon kõn aelõñ ta ko ium̦win European Union ren wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kõm̦m̦an kon̦ ippãer. An wõr jepel rot kein ekõm̦m̦an bwe en pen an Aelõñ eo Ekajoortata ilo Lal̦ in Anglo-America em̦m̦akũt im kajejjet kakien ko aer.

12. Ta eo kanaan ko ilo Baibõl̦ rej kõm̦m̦an bwe jen lõke?

12 Kõnke em̦õj an jejjet kũtien elõñ iaan kanaan ko ilo Baibõl̦, men in ej kõkajoor ad lõke bwe kallim̦ur ko an Anij kõn ilju im jekl̦aj renaaj jejjet im m̦ool. Jej bõk ejja eñjake eo an ri-jeje sam eo me ear jar ñan Jeova im ba: “[Ij kijooror, NW] ñan Am̦ lo̦mo̦o̦r eõ; bwe ikõttar Am̦ in naan.” (Sam 119:81) Ikijjeen naan ko ilo Baibõl̦, Jeova ej kwal̦o̦k jouj ilo an letok ñan kõj “juon kõtmãne im kõjatdikdik.” (Jrm. 29:11) Kõjatdikdik eo ad kõn ilju im jekl̦aj ejjab pedped ioon kate ko an armej, ak ej pedped ioon kallim̦ur ko an Jeova. Jen wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kõkajoore ad lõke Naanin Anij ikijjeen ad lukkuun ekkatak kõn kanaan ko ilo Baibõl̦.

NAANIN KAKAPILÕK KO ILO BAIBÕL̦ REJ JIPAÑ ELÕÑ MILIEN ARMEJ

13. Ekkar ñan Sam 119:66, 138, ta kein kam̦ool eo juon me ej kwal̦o̦k bwe jemaroñ lõke Baibõl̦ eo?

13 Bar juon kein kam̦ool me ej kwal̦o̦k unin ad maroñ lõke Baibõl̦ eo, ej ikijjeen wãween an armej lo jeraam̦m̦an ñe rej l̦oore naanin kakapilõk ko ie. (Riit Sam 119:66, 138, UBS.) Ñan waanjoñak, ewõr rippãlele ro me rar pojakin kõm̦m̦an aer peba in jepel rej kiiõ bar m̦õn̦õn̦õ ippãn doon. Ajri ro nejier rej m̦õn̦õn̦õ bwe rej pãd ilo juon baam̦le in Kũrjin me rej eñjake an jemãer im jineer yokwe im kea kake er.​—Eps. 5:22-29.

14. Kwal̦o̦k juon waanjoñak me ej kwal̦o̦k wãween an Baibõl̦ ukot mour ko an armej bwe ren erom ro rem̦m̦an ñe rej jerbale naanin kakapilõk ko ie.

14 Ikijjeen aer jerbali naanin kakapilõk ko remãlõtlõt ilo Baibõl̦, ri-nana ro rekaamijak im rekauwõtata rar maroñ ukot mour ko aer im erom armej ro rem̦m̦an. L̦õmn̦ak kõn wãween an naanin kakapilõk ko ilo Baibõl̦ kar jipañe juon ri-kalbuuj etan Jack. c Ear juon ri-nana elukkuun lãj, im ro jet rar watõke bwe ej juon iaan ri-kalbuuj ro elukkuun kauwõtata iaan ri-kalbuuj ro jet me em̦õj liaakel̦o̦k er bwe ren mej. Bõtab juon raan, Jack ear kobal̦o̦k ilo juon iien katak Baibõl̦. Em̦m̦aan ro jeid im jatid me rar tõle katak eo rar lukkuun jouj ñane im men in ear lukkuun jelõt e, kõn men in e bareinwõt ear jino katak Baibõl̦. Ke ear jerbale men ko ear katak jãn Baibõl̦ ilo mour eo an, ear jino em̦m̦anl̦o̦k kõm̦m̦an ko an ekoba kadkad ko ak wãween ko ippãn. Ãlikin jet iien, Jack ear maroñ erom juon ri-kwal̦o̦k naan me ejjañin peptaij, im tokãlik ear peptaij. Ear kijejeto ilo an kwal̦o̦k naan kõn Aelõñ eo an Anij ñan ri-kalbuuj ro jet im ear jipañ enañin emãn iaaer ñan katak kõn m̦ool eo. Ke ear itok raan eo bwe ren bõk mour eo an Jack, em̦õj an kar erom juon armej eoktak. Juon iaan l̦oãr ro an ear ba: “Elukkuun oktak Jack jãn iien eo iar jel̦ã kajjien 20 iiõ ko remootl̦o̦k. Katak ko an Ri-Kõnnaan ro an Jeova rar ukot mour eo an.” Meñe rar bõk mour eo an Jack, ak joñak eo an ej lukkuun kaalikkar bwe jemaroñ lõke Naanin Anij im bwe ewõr an maroñ ñan ukot armej ro bwe ren erom ro rem̦m̦an.​—Ais. 11:6-9.

Em̦õj an naanin kakapilõk ko ilo Baibõl̦ jipañ elõñ armej jãn elõñ aelõñ ko ñan ukot mour ko aer im erom ro rem̦m̦an (Lale pãrokõrããp 15) e

15. An armej ro an Jeova jerbale katak ko rem̦ool ilo Baibõl̦, ewi wãween an men in kaalikkar aer oktak jãn armej ro ilo raan kein? (Lale pija eo.)

15 Armej ro an Jeova rej bõrokuk ippãn doon kõnke rej jerbale katak ko rem̦ool ilo Baibõl̦. (Jon 13:35; 1 Kor. 1:10) El̦apl̦o̦k an alikkar ad aenõm̦m̦an im bõrokuk ippãn doon ñe keidi ippãn armej ro rainin me rej jepel kõn wõt an oktak wãween aer l̦õmn̦ak kõn m̦akũtkũt ko an kien, kil ko kilier ak ijoko rej itok jãni, im el̦aññe rar bõk jel̦ãl̦o̦kjen̦ ko rel̦l̦apl̦o̦k ak jaab. Ke juon likao etan Jean ear lo an Ri-Kõnnaan ro an Jeova bõrokuk ippãn doon, men in ear lukkuun jelõt e. Ear dik im rũttol̦o̦k ilo juon aelõñ ilo Africa. Ke ear wal̦o̦k juon tarin̦ae, ear kobal̦o̦k ippãn rũttarin̦ae ro bõtab tokãlik ear ko ñan bar juon aelõñ me epaake ijo ej pãd ie. Ilo ijin, ear iioone Ri-Kõnnaan ro an Jeova. Jean ej ba: “Iar katak bwe ro rej uwaan kabuñ eo em̦ool rejjab bõk kun̦aaer ilo m̦akũtkũt ko an kien im rejjab bõro jepel. Ijello̦kun aer ãindein, rej yokwe doon.” Ej wõnm̦aanl̦o̦k im ba: “Iar kõjerbal mour e aõ ñan jojomare juon aelõñ. Bõtab ke iar katak kõn m̦ool eo ilo Baibõl̦, men in ear kõm̦akũt eõ ñan kõjerbale mour e aõ ñan Jeova.” Jean ear erom juon eo elukkuun oktak. Ijello̦kun an tarin̦aeik armej ro me eoktak aelõñ ko aer jãne, ej kiiõ kwal̦o̦k kõn ennaan eo ilo Baibõl̦ kõn aenõm̦m̦an ñan aolep ro ej iioone. An naanin kakapilõk ko ilo Baibõl̦ maroñ jipañ elõñ armej jãn elõñ aelõñ ko, ej lukkuun kam̦ool bwe jemaroñ lõke Naanin Anij.

WÕNM̦AANL̦O̦K WÕT IM LÕKE NAAN KO REM̦OOL AN ANIJ

16. Etke elukkuun aorõk bwe jen kõkajoore ad lõke Naanin Anij?

16 Wãween ko ilo lal̦ in renaaj wõnm̦aanl̦o̦k im nanal̦o̦k wõt, kõn men in armej ro renaaj mãlejjoñe ad lõke Naanin Anij. Remaroñ kajjioñ in kõm̦m̦an bwe jen pere el̦aññe em̦ool Baibõl̦ eo ak el̦aññe Jeova ear jitõñ ri-karejar eo etiljek im mãlõtlõt ñan tõle ri-karejar ro an ilo raan kein. Bõtab el̦aññe jej tõmak im lõke bwe aolep iien Naan eo an Jeova ej m̦ool, innem jenaaj maroñ jum̦ae aer kajjioñ ko̦kkure tõmak eo ad. Jenaaj “pepe ilo [bũruod bwe jen] pokake kien ko [an Jeova] ñan indeeo, aet, ñan jem̦l̦o̦kin.” (Sam 119:112) Jeban “jook” in kõnono kõn m̦ool eo ñan ro jet im rõjañ er ñan jerbale naanin kakapilõk ko ilo Baibõl̦ ilo mour ko aer. (Sam 119:46) Im jenaaj maroñ kijenmej ium̦win wãween ko relukkuun pen, ekoba aer jum̦ae im kaeñtaan kõj, ilo ad “kijenmej im lañlõñ” wõt.​—Kol. 1:11; Sam 119:143, 157, UBS.

17. Ta eo unin tõl eo an iiõ in enaaj kakeememej kõj kake?

17 El̦ap ad kam̦m̦oolol bwe em̦õj an Jeova kwal̦o̦k m̦ool eo ñan kõj! M̦ool in ej jipañ kõj ñan peran im ineem̦m̦an wõt im ej katakin kõj ilo juon wãween ealikkar kõn wãween ad aikuj mour ilo juon lal̦ me el̦apl̦o̦k an wõr jorrããn im poktak ie. Ej letok ñan kõj juon kõjatdikdik kõn juon ilju im jekl̦aj me em̦m̦anl̦o̦k ium̦win tõl eo an Aelõñ eo an Anij. Unin tõl eo an 2023 enaaj jipañ kõj ñan jutak wõt pen ilo ad tõmak im lõke bwe aolepen Naanin Anij ej m̦ool!—Sam 119:160.

AL 94 Kam̦m̦oolol kõn Naanin Anij

a Em̦õj kããlõte juon unin tõl me el̦ap an kõkajoore tõmak eo ad ñan iiõ eo an 2023: “Aolepen Am̦ in naan, m̦ool.” (Sam 119:160) Ejjel̦o̦k pere bwe kwõj errã ilo naan kein. Bõtab elõñ armej rejjab tõmak bwe Baibõl̦ eo em̦ool im bwe emaroñ letok ñan kõj naanin jipañ ko me jemaroñ lõki. Ilo katak in, jenaaj etale jilu kein kam̦ool ko me jemaroñ kõjerbali ñan jipañ ro em̦ool bũrueer ñan tõmak im lõke Baibõl̦ eo im naanin jipañ ko ie.

b Ñan bõk mel̦el̦e ko jet kõn an Baibõl̦ eo pãdwõt tok ñan raan kein, etal ñan jw.org im kadel̦o̦ñ “History and the Bible” ilo jikin search eo.

c Em̦õj ukot jet iaan etan armej ro ilo katak in.

d KÕMEL̦EL̦E KO KÕN PIJA KO: Anij ear kanaan bwe enaaj buñ im jeepepl̦o̦k jikin kweilo̦k eo etto an Babil̦on me el̦ap an kajoor im aiboojoj.

e KÕMEL̦EL̦E KO KÕN PIJA KO: Juon pija me ej kwal̦o̦k kõn wãween in—Ijello̦kun an tarin̦aeik armej, juon likao ej katak jãn Baibõl̦ kõn wãween an maroñ mour ilo aenõm̦m̦an im ej jipañ ro jet ñan bar kõm̦m̦ane men in.