Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 1

Ov uverimo kaj e Devleskoro „Lafi tano čačipe“

Ov uverimo kaj e Devleskoro „Lafi tano čačipe“

E BERŠESKORO STIHO BAŠO 2023: Celo tlo lafi tano čačipe (PS. 119:160)

GILI 96 E Devleskoro lil — barvalipe

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. Soske bute dženen avdive nane len doverba ki Biblija?

 BUT manuša avdive na džanena ki kaste šaj te ovel len doverba. Ola nane sigurna dali o manuša kaste so poštujnena, sar na primer o političarija, o naučnikija hem o biznismenija mislinena bašo lengoro šukaripe. Isto agjaar ola na poštujnena e hristijanska verska vodačen. Hem adaleske so akala verska vodačija vakerena kaj sledinena i Biblija, na iznenadinela amen adava so but manuša nane len doverba ki late.

2. Sprema Psalm 119:160, ko so valjani te ova uverime?

2 Sar sluge e Jehovaskere siem uverime kaj ov tano o Devel e čačipaskoro hem kaj ov sekogaš mangela te ovel amenge šukar (Ps. 31:5; Isa. 48:17). Amen džanaja kaj šaj te ovel amen doverba ko adava so čitinaja ki Biblija hem šaj te verujna kaj „celo lafi [e Devleskoro] tano čačipe. (Čitin Psalm 119:160.) Soglasinaja amen adalea so pišingja jekh biblisko izučuvači: „Ništo taro adava so vakergja o Devel nane hovavno ili našti te čhinavel le te ispolninel adava so vakergja. Adaleske so e Devleskoro narodo isi le doverba ki leste ola verujnena ko adava so ov vakerela“.

3. So ka dikha ki akaja statija?

3 Sar šaj te pomožina e javerenge te ovel len i isto doverba ko e Devleskoro Lafi sar amende? Te dikha trin pričine soske šaj te ovel amen doverba ki Biblija. Ka dikha kaj i Biblija tani točno, kaj lakere proroštvija ispolningje pe hem kaj isi la mokj te meninel nekaskoro životo.

I BIBLISKO PORAKA NANE MENIMI

4. Soske nesave manuša mislinena kaj i Biblija tani menimi?

4 O Jehova koristingja okolu 40 verna muršen te pišinen i Biblija. Ama avdive nane amen ni jekh taro adala originalna manuskriptija. b Sine kerde kopie taro adala manuskriptija hem amen avdive isi amen kopie taro adala kopie. Adaleske nesave manuša mislinena kaj adava so pišinela avdive ki Biblija nane o isto so pišinela sine ko originalna manuskriptija. Dali nekogaš pučljan tut sar šaj te ova sigurna kaj i Biblija so isi amen avdive tani točno?

O manuša kola so sine šukar obučime te prepišinen o Hebrejska spisija sine but vnimatelna te šaj adava so prepišingje taro e Devleskoro Lafi te ovel točno. (Dikh ko pasus 5.)

5. Sar sine prepišime o Hebrejska spisija? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

5 Te šaj te zaštitinel i biblisko poraka, o Jehova zapovedingja te keren pe kopie. Ov zapovedingja e izraelsko carenge te prepišinen o Zakoni hem čhivgja e Leviten te sikaven e narodo adava Zakoni (5. Moj. 17:18; 31:24-26; Neem. 8:7). Odkeda o Evreija sine ingarde ko Vavilon, jekh grupa profesionalna prepišuvačija počmingje te keren but kopie taro Hebrejska spisija (Ezra 7:6). Akala manuša pazinena sine sar prepišinena sine akala kopie. Palo nesavo vreme, o prepišuvačija na samo so gejnena sine sekova lafi taro teksti, nego isto agjaar gejnena sine sekoja bukva te šaj te oven sigurna kaj sa adava so prepišinena tano točno. Sepak adaleske so o manuša tane nesovršena, sine nesave tikne greške ko nesave thana. Ama adaleske so jekh isto teksti sine but puti prepišimo šaj sine lokhe te arakhen pe o greške. Sar?

6. Sar šaj te arakhen pe o greške ko kopie e Biblijakere?

6 E istoričaren taro amaro vreme isi len jekh šukar način te arakhen o greške okolengere so prepišingje o biblisko teksti. Ake jekh primer: Te vakera kaj šele manušenge sine dendo račno te prepišinen jekh teksti. Jekh lendar kerela tikni greška džikote prepišinela. Jekh način sar šaj te arakha adaja greška tano ako sporedinaja leskiri kopija sa e javere kopiencar. Slično, adalea so o istoričarija sporedinena poviše bibliska manuskriptija šaj te dikhen dali nešto falinela ko teksti ili te arakhen o greške kola so o prepišuvačija kergje len.

7. Kobor točna sine o bibliska prepišuvačija?

7 Okola so prepišingje o bibliska manuskriptija dengje plo najšukar te šaj te keren le adava točno. Te dikha jekh primer kova so potvrdinela akava. O najpurane kopie taro kompletna Hebrejska spisija tane taro 1008 ili 1009 berš a.e., hem akaja kompletno kopija vikinela pe Leningradsko kodeks. Ama ko posledna berša otkringje pe poviše Bibliska manuskriptija hem delija taro manuskriptija kola soj tane milja berša popurane taro Leningradsko kodeks. Nesave šaj te mislinen kaj adava so pišinela ko Leningradsko kodeks nane isto e popurane manuskriptoncar adaleske so kergje pe poviše kopie taro adala purane manuskriptija ko periodi taro milja berša. Ama akava nane točno. Keda o istoričarija sporedingje o popurane manuskriptija e ponevencar, ola otkringje kaj maškar lende sine samo nesave tikne razlike ko lafija hem kaj o značenje na sine ni hari menimo.

8. Koja tani i razlika maškar o kopie taro Hristijanska grčka spisija hem o kopie taro purane svetovna lila?

8 O hristijanja taro prvo veko isto agjaar kergje kopie taro Hebrejska spisija. Ola vnimatelno prepišingje o 27 lila taro grčka spisija kola so palo adava koristinena len sine ko pumare sostanokija hem ki služba. Jekh istoričari sporedingja o manuskriptija taro Hristijanska grčka spisija javere svetovna lilencar so sine pišime ko adava isto vreme, hem ov vakergja: „Opšto avdive isi but poviše manuskriptija taro Hristijanska grčka spisija nego bilo kola javera lila taro adava vreme“. Ko lil Anatomy of the New Testament pišinela: „Šaj te ovel amen doverba kaj adava so čitinaja ko jekh šukar sovremeno prevod taro grčka spisija prenesinela i isto poraka koja so pišingje la o pisatelija taro purano vreme“.

9. Sprema Isaija 40:8, ko so šaj te ova sigurna keda kerela pe lafi baši biblisko poraka?

9 Vekoncar but prepišuvačija naporno kergje buti te šaj vnimatelno te prepišinen i Biblija hem adaleske amen avdive isi amen točno Biblija so čitinaja hem proučinaja la. c Amen džanaja kaj o Jehova sine adava so kergja te ačhol leskoro Lafi dži avdive hem te ovel točno. (Čitin Isaija 40:8.) Tari javer strana nesave šaj te vakeren: „Samo adaleske so i biblisko poraka dži akana na meningja pe, adava na značinela kaj i Biblija avela taro Devel“. Adaleske, te dikha akana nesave dokazija kola so sikavena kaj i Biblija avela taro Devel.

ŠAJ TE OVEL AMEN DOVERBA KO BIBLISKA PROROŠTVIJA

Left: C. Sappa/​DeAgostini/​Getty Images; right: Image © Homo Cosmicos/​Shutterstock

O bibliska proroštvija ispolningje pe ko purano vreme hem ispolninena pe ko amaro da vreme (Dikh ko pasusija 10-11) e

10. Vaker primer bašo ispolnimo proroštvo kova so sikavela kaj o lafija taro 2. Petrovo 1:21 tane točna. (Dikh o slike.)

10 Ki Biblija isi but proroštvija so ispolningje pe. Nesave lendar sine pišime vekoncar angleder te ispolninen pe. I istorija potvrdinela kaj akala proroštvija čače ispolningje pe. Akava na iznenadinela amen soske džanaja kaj sa o bibliska proroštvija avena taro Jehova. (Čitin 2. Petrovo 1:21.) Te razmislina bašo proroštvija kolende so sine vakerdo kaj i purani diz Vavilon ka ovel uništimi. Ko 8 veko a.a.e., o Isaija sine vodimo te prorokujnel kaj i mokjno diz Vavilon ka ovel osvojmi. Ov čak prorokujngja kaj o manuš so ka osvojnel i diz ka vikinel pe Kir hem vakergja sar ka osvojnel la (Isa. 44:27—45:2). O Isaija isto agjaar prorokujngja kaj o Vavilon ko krajo ka ovel uništimo hem kaj nikoj više nane te živinel ki adaja diz (Isa. 13:19, 20). Baš adava slučingja pe. Ko 539 berš a.a.e., o Medijcija hem o Persijcija osvojngje akaja diz hem avdive adava than nane naselimo. (Dikh o videoklipi I Biblija prorokujngja kaj ka perel o Vavilon, kova so arakhljola ko elektronsko izdanie taro lil Ov bahtalo zasekogaš, lekcija 3, točka 5.)

11. Opišin sar o Daniel 2:41-43 ispolninela pe avdive.

11 O bibliska proroštvija na ispolningje pe samo ko purano vreme, šaj te dikha sar ispolninena pe ko amaro da vreme. Na primer, razmislin sar ispolninela pe e Danieleskoro proroštvo baši Anglo-amerikansko svetsko sila. (Čitin Daniel 2:41-43.) Ko akava proroštvo tano konkretno prorokujmo kaj nesave delija tari akaja svetsko sila ka oven silna sar sastrn, a nesave slaba sar glina. Avdive šaj te dikha kaj adava tano agjaar. I Britanija hem i Amerika sikavgje kaj isi len sila sar sastrn agjaar so sine len glavno uloga te pobedinel pe ko solduj svetska vojne hem so ponadari da isi len but voeno oružje. Ama lengiri mokj isto agjaar slabongja, soske lengere gragjanija but puti protestirinena preku sindikatija bašo pumare pravija hem tane protiv i vlada. Jekh eksperti baši svetsko politika sigende vakergja: „O SAD tano i najpodelimi sovremeno demokratsko phuv ko sveto“. A o javer delo tari akaja svetsko sila, i Britanija, tani posebno podelimi ko posledna berša soske o manuša našti te soglasinen pe bašo adava kobor valjani te oven paše e phuvjencar tari Evropsko Unija. Akala podelbe kerena but pharo akale svetsko silake te postapinel odlučno.

12. Ko so uverinena amen o bibliska proroštvija?

12 Adaleske so but bibliska proroštvija više ispolningje pe, isi amen doverba kaj e Devleskere vetuvanja baši idnina isto agjaar ka ispolninen pe. Osetinaja amen isto sar o psalmisti kova so ki molitva vakergja e Jehovaske: „Edvaj adžikerava te spasine man, soske ko tlo lafi nadinava man“ (Ps. 119:81). Preku i Biblija o Jehova dela amen idnina hem nadež (Erem. 29:11). Amari nadež baši idnina na zavisinela taro manuša, nego taro e Jehovaskere vetuvanja. Adaleske ponadari te bajrara amari doverba ko e Devleskoro Lafi agjaar so hor ka proučina o bibliska proroštvija.

O BIBLISKO SOVET POMOŽINELA MILIONJA MANUŠENGE

13. Sprema Psalm 119:66, 138, koja tani javer pričina soske šaj te ovel amen doverba ki Biblija?

13 Jekh javer pričina soske šaj te ovel amen doverba ki Biblija tani adaja so pomožinela e manušenge keda šunena lakoro sovet. (Čitin Psalm 119:66, 138.) Na primer, o bračna parija kola so mangle te razvedinen pe akana tane radosna so primeningje o biblisko sovet. Lengere čhave radujnena pe so isi len hristijanska roditelija kola so grižinena pe lenge hem mangena len (Ef. 5:22-29).

14. Vaker jekh primer so sikavela sar adava so primeninela pe o biblisko čačipe meninela e manušen ko pošukar.

14 Čak o opasna kriminalcija ule pošukar manuša keda počmingje te primeninen o bibliska sovetija. Te dikha sar o biblisko sovet pomožingja jekhe zatvorenikoske so vikinela pe Džek. d Ov sine nasilno kriminalco hem sine pendžardo sar jekh taro najopasna zatvorenikija maškar okola so sine osudime te meren. Ama jekh dive o Džek prisustvujngja ko jekh biblisko kursi. Ov sine but vooduševimo tari ljubeznost e phralengiri kola so vodingje o biblisko kursi, adaleske ov da počmingja te proučinel. Adaleske so počmingja te primeninel o biblisko čačipe ko plo životo, meningja ple postapke hem ulo pošukar manuš. Palo nesavo vreme o Džek ulo nekrsten objaviteli, hem palo adava krstingja pe. Ov revno propovedinela sine e javere zatvorenikonge bašo e Devleskoro Carstvo hem proučingja najhari štare dženencar. Keda alo o dive baši leskiri smrtno kazna, o Džek na sine više isto manuš. Jekh taro leskere advokatija vakergja: „O Džek nane više isto manuš kole so džanava le sine angleder 20 berš. Adava so siklilo taro e Jehovaskere svedokija meningja leskoro životo“. Iako o Džek sine mudardo, leskoro primer sikavela kaj šaj te ovel amen doverba ko e Devleskoro Lafi hem kaj isi le i mokj te meninel e manušen ko pošukar (Isa. 11:6-9).

O biblisko sovet pomožinela bute manušenge taro različna nacie te ovel len pošukar životo (Dikh ko pasus 15) f

15. Sar o biblisko čačipe pomožinela e Jehovaskere narodoske te razlikujnel pe? (Dikh i slika.)

15 E Jehovaskoro narodo tano ko jekhipe adaleske so primeninela o biblisko čačipe (Jovan 13:35; 1. Kor. 1:10). O mir hem o jekhipe so isi maškar amende posebno tano istaknimo soske avdive ko sveto isi politička, rasna hem ekonomska podelbe. Akava jekhipe but vlijajngja upro jekh manuš so vikinela pe Žan. Ov barilo ki jekh afričko phuv. Keda adathe počmingja i gragjansko vojna, ov gelo ki vojska. Ama pokasno našlja ki javer phuv. Adari zapoznajngja e Jehovaskere svedokon. O Žan vakerela: „Doznajngjum kaj okola soj ki čačutni religija na mešinena pe ki politika hem nane podelime. Namesto adava, ola mangena pe jekh jekhea“. Ov ponadari vakerela: „Posvetingjum celo mlo životo te borinav man baši jekh phuv. Ama keda doznajngjum o čačipe tari Biblija adava pottikningja man te posvetinav mo životo e Jehovaske“. O Žan celosno meningja pe. Namesto te borinel pe protiv o manuša kola soj različna lestar, ov akana vakerela sarinenge so arakhela len o biblisko haberi bašo mir. Adava so o biblisko sovet pomožinela bute manušenge taro različna nacie sikavela kaj šaj te ovel amen doverba ko e Devleskoro Lafi.

PONADARI DA NEKA OVEL TUT DOVERBA KO ČAČIPE TARO E DEVLESKORO LAFI

16. Soske tano važno te bajrara amari doverba ko e Devleskoro Lafi?

16 Adaleske so o sveto džala taro lošno ko pološno, ka ovel amenge sa popharo te sikava doverba ko e Devleskoro Lafi. O manuša ka probinen te čhiven amen te sumnina amen ko biblisko čačipe ili ko adava dali o Jehova čače koristinela e Verno hem razborito robo te vodinel amen. Ama ako siem uverime kaj e Jehovaskoro Lafi sekogaš tano točno, tegani nane te dozvolina asavke izjave te slabonkeren amari vera. Namesto adava, ka ova odlučna te ikera e Jehovaskere zakonija celo životo (Ps. 119:112). Nane te ladža te vakera e javerenge bašo čačipe hem te ohrabrina len te živinen sprema leste (Ps. 119:46). Ka šaj te istrajna ko najphare situacie, čak progonstvo, a ko isto vreme te ova strpliva hem radosna (Kol. 1:11; Ps. 119:143, 157).

17. Ko so ka pomožinel amen e beršeskoro stiho?

17 But siem blagodarna so o Jehova dozvolingja amenge te džana o čačipe. O čačipe pomožinela amenge te ačhova smirime hem te džana so keraja hem dela amen jasno vodstvo sar te živina ko sveto kova so ovela sa pobunimo hem kote so isi haos. Dela amen nadež baši pošuži idnina kote so ka vladinel e Devleskoro Carstvo. Adaleske, e beršeskoro stiho bašo 2023 berš neka pomožinel amen te ačhova uverime kaj celo Lafi e Devleskoro tano čačipe! (Ps. 119:160).

GILI 94 Blagodarna siem e Devleske bašo leskoro Lafi

a E beršeskoro stiho soj birimo bašo 2023 berš tano: „Celo tlo lafi tano čačipe“ hem akava stiho bajrarela amari vera (Ps. 119:160). Sigurno složinea tut akale lafencar. Ama but džene na verujnena kaj i Biblija tani točno hem kaj oj šaj te del amen ispravno vodstvo. Ki akaja statija ka dikha trin pričine kolencar so šaj te uverina okolen soj iskrena kaj šaj te ovel len doverba ki Biblija hem ko lakoro sovet.

b O „Manuskript“ tano purano teksti soj pišimo račno.

c Te šaj te džane poviše informacie bašo adava sar i Biblija uspejngja te ačhol dži avdive, dža ki amari internet-stranica hem pišin „Istorijata i Biblijata“.

d Nesave anava tane menime.

e OBJASNIMI SLIKA: O Devel prorokujngja kaj i diz Vavilon ka ovel uništimi.

f OBJASNIMI SLIKA: Glumimi scena: namesto te borinel pe protiv o manuša, jekh terno manuš sikljovela tari Biblija sar te ovel ko mir e javerencar hem te pomožinel lenge te keren o isto.