1. Zakaj mnogi ljudje danes ne zaupajo Svetemu pismu?

 ŠTEVILNI ljudje danes imajo vedno manj zaupanja in ne vedo, komu bi sploh še lahko zaupali. Sprašujejo se, ali ljudje, katere spoštujejo, kot so politiki, znanstveniki in poslovneži, res delajo v njihovo korist. Poleg tega nimajo dobrega mnenja o voditeljih tako imenovanega krščanstva. Zato ni presenetljivo, da dvomijo o Svetem pismu – knjigi, za katero ti voditelji trdijo, da jo zastopajo.

2. O čem moramo biti prepričani glede na Psalm 119:160?

² Ker služimo Jehovu, smo prepričani, da je »Bog resnice« in da nam vedno želi najboljše. (Ps. 31:5; Iza. 48:17) Vemo, da lahko zaupamo temu, kar beremo v Svetem pismu, ker je bistvo Božje besede resnica. (Beri Psalm 119:160.) Strinjamo se z nekim biblicistom, ki je napisal: »Bog se nikoli ne zlaže in vse, kar reče, se vedno izpolni. Božje ljudstvo lahko zaupa Božji Besedi, ker zaupa Bogu, ki jo je dal napisati.«

3. Kaj bomo pogledali v tem članku?

³ Kako lahko pomagamo drugim, da bodo tako kot mi zaupali Božji Besedi? Obravnavali bomo tri razloge, zakaj lahko zaupamo Svetemu pismu: točnost svetopisemskega besedila, izpolnitev svetopisemskih prerokb in moč Svetega pisma, da človeku spremeni življenje.

4. Zakaj nekateri dvomijo o točnosti Svetega pisma?

⁴ Jehova je uporabil kakih 40 zvestih moških, da so napisali  knjige Svetega pisma. Vendar se noben od izvirnih rokopisov ni obdržal do danes. Vse, kar imamo, so prepisi prepisov. Zato se nekateri sprašujejo, ali je to, kar danes beremo v Svetem pismu, pisalo tudi v izvirniku. Ali si se kdaj spraševal, zakaj smo o tem lahko prepričani?

5. Kako so se prepisovali Hebrejski spisi? (Glej sliko na naslovnici.)

⁵ Jehova je, da bi se ohranilo njegovo navdihnjeno sporočilo, naročil svojemu ljudstvu, naj ga prepisuje. Izraelskim kraljem je zapovedal, naj si naredijo lasten prepis Zakonika, in levitom dal nalogo, da o Zakoniku poučujejo ljudstvo. (5. Mojz. 17:18; 31:24–26; Neh. 8:7) Potem ko so bili Judje izgnani v Babilon, je skupina poklicnih prepisovalcev začela delati številne prepise Hebrejskih spisov. (Ezra 7:6, pdč. op. pri »dobro poznal«) Ti moški so bili pri svojem delu natančni. Nazadnje niso šteli samo besed, ampak celo črke, da bi se prepričali, da so vse točno prepisali. Kljub temu so se zaradi človeške nepopolnosti v svetopisemsko besedilo prikradle kakšne manjše napake. Vendar so bili narejeni številni prepisi tega besedila, zato se je te napake kasneje lahko odkrilo. Kako?

6. Kako se lahko ugotovijo napake v prepisih Svetega pisma?

⁶ Današnji biblicisti uporabljajo zanesljivo metodo, da se ugotovijo napake, ki so jih naredili prepisovalci Svetega pisma. Naj ponazorimo: Recimo, da 100 moških dobi nalogo, da na roko prepiše eno stran besedila. Eden od njih pri tem naredi drobno napako. To napako bi lahko odkrili tako, da bi njegov prepis primerjali s prepisi vseh ostalih. Podobno so biblicisti s tem, da so med seboj primerjali več svetopisemskih rokopisov, lahko ugotovili napake ali izpuste, ki jih je morda naredil en prepisovalec.

7. Kako skrbni so bili številni prepisovalci Svetega pisma?

⁷ Tisti, ki so prepisovali svetopisemske rokopise, so se zelo trudili, da bi bili točni. Poglejmo en primer, ki to dokazuje. Najstarejši celotni prepis Hebrejskih spisov, ki sega v leto 1008 ali 1009 n. št., se imenuje Leningrajski kodeks. V zadnjem času pa so odkrili številne prepise in fragmente Svetega pisma, ki so okoli 1000 let starejši od tega kodeksa. Ker so bili ti rokopisi v obdobju 1000 let velikokrat prepisani, bi kdo lahko mislil, da je besedilo Leningrajskega kodeksa precej različno od besedila starejših rokopisov. Vendar ni tako. Biblicisti, ki so primerjali starejše rokopise s kasnejšimi, so ugotovili, da je kljub manjšim razlikam v ubeseditvi bistvo svetopisemskega sporočila ostalo točno.

8. Kakšna je razlika med prepisi Krščanskih grških spisov in prepisi drugih staroveških del?

⁸ Kristjani v prvem stoletju so sledili tradiciji prepisovalcev Hebrejskih spisov. Marljivo so prepisovali 27 knjig Grških spisov, ki so jih uporabljali na shodih in oznanjevanju. Neki biblicist je primerjal rokopise Grških spisov z drugimi deli iz tistega časa. Na koncu je sklenil: »Na splošno obstaja več [prepisov Grških spisov kot prepisov drugih del iz tistega časa] [...] in so bolj celoviti.« V knjigi Anatomy of the New Testament piše: »Lahko smo prepričani, da je to, kar beremo v zanesljivih sodobnih prevodih [Grških spisov], v bistvu to, kar so napisali avtorji v preteklosti.«

9. Katera resnica velja glede svetopisemskega sporočila, kot to piše v Izaiju 40:8?

 ⁹ Številni prepisovalci so skozi stoletja s skrbnimi napori poskrbeli, da je Sveto pismo, ki ga danes beremo in preučujemo, točno. b Nedvomno je Jehova bdel nad tem, da se je njegovo sporočilo človeštvu ohranilo takšno, kot je. (Beri Izaija 40:8.) Seveda bi kdo lahko rekel, da to, da se je svetopisemsko sporočilo ohranilo, še ne pomeni, da je navdihnjeno od Boga. Zato poglejmo nekaj dokazov, ki pričajo o tem, da je Sveto pismo navdihnjeno.

10. Povej primer, kako se je izpolnila prerokba, ki potrjuje resničnost tega, kar piše v 2. Petrovem 1:21. (Glej sliki.)

¹⁰ Sveto pismo vsebuje številne prerokbe, ki so se izpolnile – nekatere več sto let zatem, ko so bile zapisane. To potrjuje zgodovina. Glede tega nismo presenečeni, saj vemo, da za svetopisemskimi prerokbami stoji Jehova. (Beri 2. Petrovo 1:21.) Razmisli o prerokbah glede padca staroveškega mesta Babilon. V osmem stoletju pr. n. št. je prerok Izaija po navdihnjenju napovedal, da bo Babilon, ki je bil takrat mogočno mesto, zavzet. Povedal je celo, da bo ime osvajalca Kir, in točno opisal, kako bo mesto zavzeto. (Iza. 44:27–45:2) Napovedal je tudi, da bo Babilon na koncu uničen in da ne bo nikoli več naseljen. (Iza. 13:19, 20) Točno to se je zgodilo. Babilon so leta 539 pr. n. št. zavzeli Medijci in Perzijci in danes je kraj, kjer je nekoč stalo to mogočno mesto, kup ruševin. (Glej videoposnetek Sveto pismo je napovedalo padec Babilona v elektronski izdaji knjige Uživaj življenje vso večnost!, lekcija 03, točka 5.)

11. Opiši, kako se Daniel 2:41–43 izpolnjuje danes.

¹¹ Svetopisemske prerokbe se niso izpolnjevale  samo v preteklosti. Tudi danes se. Razmisli na primer o izjemni izpolnitvi Danielove prerokbe o anglo-ameriški svetovni velesili. (Beri Daniel 2:41–43.) Ta prerokba je točno napovedala, da bo ta dvojna svetovna sila deloma močna kot železo in deloma krhka kot glina. To lahko vidimo na lastne oči. Velika Britanija in Združene države Amerike so močne kot železo, saj so imele pomembno vlogo pri zmagi v obeh svetovnih vojnah in še naprej kažejo veliko vojaško moč. Po drugi strani pa moč teh dveh držav slabijo njuni državljani, ki zahtevajo pravice s pomočjo sindikatov, kampanj za človekove pravice in gibanj za neodvisnost. Eden od strokovnjakov za svetovno politiko je pred kratkim izjavil: »Nobena industrijsko napredna demokratična država na svetu ni bolj politično razdeljena oziroma nefunkcionalna kot Združene države Amerike.« Velika Britanija, ki predstavlja drugi del te svetovne velesile, je v zadnjih letih še posebej razdeljena zaradi nasprotujočih si mnenj glede tega, kakšne odnose bi morala ohranjati z državami Evropske unije. Takšna razdeljenost anglo-ameriški svetovni velesili skoraj onemogoča, da bi odločno ukrepala.

12. O čem nas prepričajo svetopisemske prerokbe?

¹² Številne Božje prerokbe v Svetem pismu, ki so se že izpolnile, nam krepijo zaupanje, da se bodo tudi tiste v prihodnosti. Čutimo tako kot psalmist, ki je v molitvi Jehovu rekel: »Hrepenim po tem, da me rešiš. Tvoja beseda je moje upanje.« (Ps. 119:81) Jehova nam po Svetem pismu prijazno pove, da nam hoče dati »lepo prihodnost in upanje«. (Jer. 29:11) Naše upanje za prihodnost ni odvisno od človeških prizadevanj, temveč od Jehovovih obljub. Še naprej si krepimo zaupanje v Božjo Besedo, tako da marljivo preučujemo prerokbe, ki so zapisane v njej.

13. Kaj je glede na Psalm 119:66, 138 še en dokaz, da lahko zaupamo Svetemu pismu?

¹³ Še en dokaz, da lahko zaupamo Svetemu pismu, so dobri rezultati, ki jih prinese to, da upoštevamo nasvete, ki so v njem zapisani. (Beri Psalm 119:66, 138.) Primer tega so zakonci, ki so bili na tem, da se razvežejo, zdaj pa so srečni skupaj. Njihovi otroci odraščajo v ljubečem okolju krščanskega doma, kjer se počutijo varne in ljubljene. (Efež. 5:22–29)

14. Povej primer, kako lahko upoštevanje svetopisemske resnice spremeni ljudi na boljše.

¹⁴ Z upoštevanjem modrih svetopisemskih nasvetov lahko celo nevarni kriminalci spremenijo svoje življenje. Razmisli, kako so ti nasveti vplivali na Jacka c, ki je bil v zaporu. Bil je nasilnež in znan kot eden najbolj nevarnih zapornikov, obsojenih na smrt. Nato pa se je nekega dne pridružil svetopisemskemu tečaju. Prijaznost bratov, ki so vodili tečaj, se ga je zelo dotaknila, zato je tudi sam začel preučevati. Ko je v življenju pričel upoštevati svetopisemsko resnico, sta njegovo vedenje in osebnost postala lepša. Sčasoma je ustrezal pogojem za nekrščenega  oznanjevalca in se krstil. Goreče je oznanjeval drugim zapornikom o Božjem kraljestvu in najmanj štirim pomagal, da so sprejeli resnico. Ko je prišel dan usmrtitve, je bil Jack povsem drug človek. Ena od njegovih odvetnikov je rekla: »Jack ni več človek, kakršnega sem poznala pred 20 leti. Nauki Jehovovih prič so mu spremenili življenje.« Čeprav so Jacka na koncu usmrtili, se iz njegovega zgleda jasno vidi, da lahko zaupamo Božji Besedi in da ima ta moč spremeniti ljudi na boljše. (Iza. 11:6–9)

15. Kako se Jehovove priče z upoštevanjem svetopisemskih nasvetov ločimo od drugih ljudi? (Glej sliko.)

¹⁵ Ker Jehovovi služabniki upoštevamo svetopisemsko resnico, smo enotni. (Jan. 13:35; 1. Kor. 1:10) Naš mir in enotnost še posebej izstopata v primerjavi s politično, etnično in socialno neenotnostjo v tem svetu. Enotnost med Jehovovim ljudstvom je naredila velik vtis na Jeana, ki je odraščal v neki afriški državi. Ko je tam izbruhnila državljanska vojna, se je pridružil vojski, ampak kasneje je pobegnil v sosednjo državo. Tam je prišel v stik z Jehovovimi pričami. Jean pravi: »Spoznal sem, da se pripadniki prave religije ne vpletajo v politiko in niso razdeljeni. Drug drugega imajo radi.« Rekel je še: »Svoje življenje sem posvetil boju za domovino. Toda ko sem spoznal svetopisemsko resnico, sem ga posvetil Jehovu.« Jean se je popolnoma spremenil. Zdaj se več ne bojuje proti tistim, ki so drugačni od njega, ampak o svetopisemski resnici, ki ljudi združuje, govori z vsakim, ki ga sreča. Dejstvo, da svetopisemski nasveti tako dobro pomagajo ljudem različnih narodnosti, je močan dokaz, da lahko zaupamo Božji Besedi.

16. Zakaj je izjemno pomembno, da si okrepimo zaupanje v Božjo Besedo?

¹⁶ Ker se razmere v svetu slabšajo, je naše zaupanje v resnico na preizkušnji. Morda skušajo ljudje v nas zasejati dvome o tem, ali je Sveto pismo zanesljivo in ali je Jehova res postavil zvestega in preudarnega sužnja, da nas danes vodi. Toda če si prepričan, da je Jehovova Beseda vedno zanesljiva, boš lahko odbil takšne napade na svojo vero. Odločen boš, da boš Jehovove uredbe »ubogal vedno, vse do konca«. (Ps. 119:112) Ne bo te sram drugim govoriti o resnici in jih spodbujati, naj živijo skladno z njo. (Ps. 119:46) »S potrpežljivostjo in veseljem« boš lahko zdržal najtežje okoliščine, tudi preganjanje. (Kol. 1:11; Ps. 119:143, 157)

17. Na kaj nas bo spominjal letni stavek?

¹⁷ Res smo hvaležni Jehovu, da nam je razodel resnico! Resnica nas napolnjuje z mirom in zaupanjem. Daje nam pravi smisel v življenju in jasno vodstvo v tem vse bolj zmedenem in kaotičnem svetu. Daje nam tudi upanje na boljšo prihodnost pod vlado Božjega kraljestva. Naj nam letni stavek za leto 2023 pomaga, da bomo trdno prepričani, da je bistvo Božje Besede resnica! (Ps. 119:160)