1-2. Ońola nje jangame̱nno̱ benga po̱ngo̱ miwe̱n ombusa dubise̱ e? Bola beteledi.

 MO̱ O yo̱ki sangise̱ bolongi bo̱ngo̱ ponda ye̱se̱ e? Yen ebe obiana o maso̱lo̱ oten, o no̱ngi ndutu o sangise̱ mo̱ o matongo me̱se̱. Nde nje e me̱nde̱ tombe̱ yete̱na o si bengi sangise̱ mo̱ e? O bi ná dibudu na mbindo ba me̱nde̱ pomane̱ wisame̱ omo̱ń a mambo. Ná bolongi bo̱ngo̱ bo be̱ ne̱te̱, wangame̱n sangise̱ mo̱ ponda ye̱se̱.

² Jangame̱n pe̱ po̱ngo̱ milemlem ma miwe̱n o nje e mombweye̱ mo̱nge̱le̱ na bede̱mo basu. Di bi ná obiana di madubisabe̱, di we̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o wana mawengisan ma ta ma pula ná di “sangise̱ mbindo asu ńe̱se̱ ń’eyobo na ńa mudī.” (2 Kor. 7:1) Nde to̱ na nika, jangame̱n sengane̱ man malea ńamuloloma Paulo a bolino̱ ná: ‘bo̱to̱ mot’a peńa.” (Efe. 4:23) Ońola nje jangame̱nno̱ benga po̱ngo̱ miwe̱n e? Ońolana nin wase ńe ná e pomane̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu, e bola pe̱ ná di si be̱ pe̱ bato ba sangi o miso̱ ma Yehova. Di mapula te̱ ná nik’e si po̱ye̱ biso̱, ná di benge pe̱ be̱ pat’a bato Yehova a do̱lisane̱no̱, jangame̱n wase̱le̱ mo̱nge̱le̱, ebe̱yedi na bepuledi basu ponda ye̱se̱.

3. Nje ‘timbise̱ la mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ peńa’ di mapulano̱ kwala e? (Roma 12:2)

³ Nje bola ná di timbise̱ mo̱nge̱le̱ masu peńa e, nika ńe nde ná di tukwe mbad’asu ńa dutea e? (Langa Roma 12:2.) Byala ba Bonahebe̱r be tukwabe̱ ná “timbise̱ mo̱nge̱le̱ mańu peńa” be pe̱ ná be tukwabe̱ ná “po̱ngulane̱  mo̱nge̱le̱ mańu.” Nik’e si mapula kwala ná jangame̱n nde po̱ngo̱ miwe̱n misadi. Nde ná jangame̱n wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ o njiba, na wana pe̱ to̱ njika mawengisan ma mapule̱ ná di die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova. Jangame̱n bola nika seto̱ ngedi po̱, nde ponda ye̱se̱.

4. Nje jeno̱ ná di bola ná mo̱nge̱le̱ masu ma si diabe̱le̱ na yen ebe̱yed’a mambo e?

⁴ Ponda di me̱nde̱no̱ be̱ ke̱nge̱nge̱, di me̱nde̱ we̱le̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ o me̱se̱ di me̱nde̱no̱ bola. Nde o tatan, jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ ná di we̱le̱ bola nika. Maka o Roma 12:2 mulatako mwena Paulo a we̱le̱no̱ oteten a timbise̱ la mo̱nge̱le̱ masu peńa na so̱ṅtane̱ la jemea la Loba. O mulopo ma jese̱le̱ ná nin was’a bobe e tute̱le̱ biso̱ o bola mambo ka mo̱, jangame̱n nde se̱le̱ wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ ná di bie nga je o jese̱le̱ ná Eyal’a Loba nde e die̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu, bepuledi basu na bedomsedi basu.

5. Ne̱ni jeno̱ ná di wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu o lee̱ ná di bi ná buńa ba Yehova bwā be̱be̱ be̱be̱ e? (Ombwa duta.)

⁵ Di no̱nge eyembilan. Yehova a mapula ná di benge “tata na duta bepo̱yedi ba buńa ba [Yehova] be̱be̱.” (2 Pet. 3:12) Baise̱ wame̱ne̱ ná: “Mo̱ mbadi na madie̱le̱no̱ longe̱ lam e malee̱ ná na maso̱ṅtane̱ ná jā be̱be̱ be̱be̱ na su la yen ebe̱yed’a mambo e? Mo̱ bedomsedi na mano̱ngo̱no̱ jombwea esukulu na ebolo be malee̱ ná bolea la Yehova nde na we̱le̱no̱ o epol’a boso e? Mo̱ na dube̱ ná Yehova a me̱nde̱ jombwea mbia mam e, nga na mano̱ngo̱ mutaka ponda ye̱se̱ ońola mambo m’eyobo e? Dutea te̱ ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ e̱n ná di madie̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ jemea lao.—Mat. 6:25-27, 33; Fil. 4:12, 13.

6. Nje jangame̱nno̱ benga bola e?

 ⁶ Jangame̱n wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu ponda ye̱se̱ na wana pe̱ to̱ njika mawengisan ma mapule̱. Paulo a langwedi bato ba Korinto ná: “Keka bińo̱me̱ne̱ nga lo bam o dube̱; wasa bińo̱me̱ne̱.” (2 Kor. 13:5) Ná di bie nga di bam “o dube̱,” di s’angame̱n jukea o ndongame̱n na te̱ dikalo buka te̱. Jangame̱n pe̱ jombwea mo̱nge̱le̱ masu, bepuledi basu, na nje e matute̱le̱ biso̱ o bola mambo. Ońola nika so̱ nde e mapulano̱ ná di lange Eyal’a Loba ná di benge timbise̱ mo̱nge̱le̱ masu peńa, ná di duteye ka mo̱, di wane pe̱ mawengisan me̱se̱ ma mapule̱ ná di die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ jemea la Yehova.—1 Kor. 2:14-16.

7. Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola bupisane̱ Efeso 4:31, 32 e, ońola nje pe̱ bola la nika leno̱ ná di be̱ ndutu e?

⁷ Langa Efeso 4:31, 32. Diwengisan la mweńa dipe̱pe̱ lena jangame̱nno̱ wana le nde ná di “bo̱te mot’a peńa.” (Efe. 4:24) Nik’e mabaise̱ miwe̱n minde̱ne̱. Oteten a mambo mena jangame̱nno̱ bola, o be̱n ewe̱nji ende̱ne̱ o buka bede̱mo ba bobe bō̱ ka njongi na malinga. Ońola nje nik’e mabaise̱no̱ ewe̱nji ende̱ne̱ e? Ońolana ye ná e be̱ ndutu jita o jese̱le̱ bede̱mo ba bobe bō̱. K’eyembilan, Bibe̱l e makwala ná “jo̱nge̱le̱ la mulema ma moto le̱se̱ le bobe nate̱na mūt’ao.” (Bbol. 8:21) Moto nu ta nu be̱ne̱ ben bede̱mo angame̱n benga jana na ngińa ńe̱se̱ ná a we̱le̱ buka mo̱, to̱ e be̱ ná a mádubisabe̱. Nika nde myango mi mabupe̱ mi malee̱no̱.

8-9. Ne̱ni eyembilan a Stephen e malee̱no̱ ná jangame̱n benga bo̱to̱ mot’a peńa e?

⁸ E ta munasango mō̱ nu mabelabe̱ ná Stephen ndutu o buka ebe̱yed’ao ya mot’a malinga. Mo̱ ná: “To̱ ombusa dubise̱ lam, na ta nangame̱n benga po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ ná na buke ede̱mo am ya mot’a malinga. K’eyembilan, buńa bō̱ ke̱ je o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, na bupe̱ mot’a jiba mō̱ nu ta nu wa jiba radio o mutoa mam. Ke̱ na niya putea mo̱, a pimbi nde radio na mo̱ a ńa mila. Na langwedino̱ bane̱ bonasango ne̱ni nekino̱ ná bibe radio ńam, mutudu mō̱ nu ta na biso̱ a baise̱ nde mba ná, ‘A Stephen langwea te̱ mba, o putea te̱ mo̱, nje o wusano̱ bolane̱ mo̱ e?’ Mi myuedi mi boli ná na duteye, mi tute̱le̱ pe̱ mba o benga po̱ngo̱ miwe̱n ná na be̱ mot’a musango.” b

⁹ Ka nje te̱ eyembilan a Stephen e malee̱no̱, ye ná a pula ná janane̱ bede̱mo ba bobe be matimbe̱ o mbad’epańpań, to̱ o ponda di mo̱nge̱le̱no̱ ná di mábuka mo̱. Nik’e po̱yedi te̱ wa, o si bo̱bo̱ na wa wo̱nge̱le̱ ná we nde kriste̱n a bobe. Ńamuloloma Paulo mo̱me̱ne̱ embi ná: “Mba nu mapule̱ bole̱ bwam, bobe nde bwe na mba m’baka.” (Rom. 7:21-23) Kana kriste̱n ye̱se̱ i sangono̱ bobe, babo̱ be̱se̱ bangame̱n janane̱ bede̱mo ba bobe be ka dibudu na mbindo ba maso̱le̱ o ndabo. Jangame̱n we̱ ná di benge be̱ bosangi. Ne̱ni so̱ bola nika e?

10. Ne̱ni jeno̱ ná janane̱ bede̱mo ba bobe e? (1 Yohane 5:14, 15)

¹⁰ Kane̱ Yehova jombwea ede̱mo weno̱ janane̱, na mbaki ná a masenga mika mo̱ngo̱, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa. (Langa 1 Yohane 5:14, 15.) To̱ná Yehova a si masumwano̱ y’ede̱mo o mbad’a betańsedi, e ná a bola wa ngińa ni mapule̱ o buka mo̱. (1 Pet. 5:10) Bola mambo bupisane̱ mika mo̱ngo̱ ná o si bo̱to̱ pe̱ mudun a moto.  K’eyembilan, angame̱ye̱ ná o s’ombwa sinima, to̱ mambo mape̱pe̱ o television, to̱ langa mambo ma mabonde̱ bede̱mo ba bobe weno̱ janane̱, ka lambo la bwam. O si tombise̱ pe̱ to̱ ponda o jo̱nge̱le̱ mambo ma titi ko̱nji.—Fil. 4:8; Kol. 3:2.

11. Nje jeno̱ ná di bola ná di benge bo̱to̱ mot’a peńa e?

¹¹ To̱ e be̱ nde ná o másongwa mudun a moto, ye mweńa ná o benge bo̱to̱ mot’a peńa. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e? Ponda weno̱ jokwa bede̱mo ba Yehova, wasa o jembilane̱ mo̱. (Efe. 5:1, 2) K’eyembilan, we te̱ langa myango ma Bibe̱l mō̱ mi mabonde̱ ne̱ni Yehova a malakise̱no̱, baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ na malakise̱ bane̱ e?’ We te̱ langa myango mi malee̱ ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ batuedi ba bato ndedi, baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ be besengedi nde mba pe̱ na be̱nedino̱ bonasango na bonańango am bena be tue e, bebolo bam be malee̱le̱ pe̱ nika e?’ Benga bo̱to̱ mot’a peńa ná o timbise̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ peńa, be̱ pe̱ we̱lisane̱ niponda weno̱ bola nika.

12. Ne̱ni myango ma Stephen mi malee̱no̱ ngińa Bibe̱l e be̱nno̱ o tukwa moto e?

¹² Stephen, ńena di kwaledino̱ son a ponda a we̱li bo̱to̱ mot’a peńa son na son. Mo̱ ná: “Botea ná na dubisabe̱no̱, na so̱be̱ o bete̱medi jita be wusa bole̱ ná nońe na malinga. Na ponda, noko o panda na bato bena ba wusa tute̱le̱ mba o linga, noko pe̱ o lo̱ko̱ malinga mam o bete̱medi bō̱. Bato jita, name̱ne̱ pe̱ na munj’am ba sesi mba ońolana na we̱li buka malinga mam o be bete̱medi. Nik’e ńakisan na mba ńe̱se̱! Na si mo̱nge̱le̱ ná na we̱li nde bola nika na ngud’am mo̱me̱ne̱. Nde o diwengisan, ne mbaki ná mboṅ po̱ ni ni malee̱ ná Bibe̱l e be̱n ngińa o tukwa moto.”

13. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bepuledi ba bwam e? (Galatia 5:16)

¹³ Langa Galatia 5:16. Ná di tongwe̱le̱ o bola nje ye bwam, Yehova a mabola biso̱ mudī mao musangi. Jokwa la Eyal’a Loba di mabola ná mu mudī mu be̱ne̱ ngińa o longe̱ lasu. Di makusane̱ pe̱ mu mudī ngińa ke̱ di mukea o ndongame̱n a mwemba. O ma mako̱to̱ne̱, di matombise̱ ponda na bonasango na bonańango bena kapo̱ ka biso̱, ba mana o bola nje ye bwam, nik’e membe̱ pe̱ jita. (Bon. 10:24, 25; 13:7) Di so̱so̱me̱ye̱ pe̱ te̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, di baise̱ mo̱ ná ongwane̱ biso̱ o buka bo̱bo̱ lasu diwo̱, a me̱nde̱ bola biso̱ mudī mao musangi ná di benge jana. To̱ná man mambo ma si me̱nde̱no̱ jeka biso̱ o be̱ne̱ bepuledi ba bobe, ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bola mambo ma mate̱nge̱ne̱ be bepuledi. Ka nje te̱ Galatia 5:16 e makwalano̱, ba bena ba madangwe̱ o mudī ba si “me̱nde̱ bola kaponda mpuli m’eyobo.”

14. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di benge be̱ne̱ bepuledi ba bwam e?

¹⁴ Di mábe̱ne̱ te̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bola mambo mena ma mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, ye mweńa jita ná jalane̱ miwe̱n masu oboso ná di benge be̱ne̱ bepuledi ba bwam. Ońola nje e? Ońolana di be̱n musingedi mō̱ nu si mako̱ iyo̱ to̱ buńa. Nu musingedi e nde ńo̱ngi o bola nje ye bobe. To̱ e be̱ ná di mádubisabe̱, je te̱ nde ná di be̱ne̱ ńo̱ngi o bola mambo ma bobe mō̱ ka joka maloko ma mo̱ni, ńo̱ belam buka dime̱ne̱, to̱ jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba. (Efe. 5:3, 4) Eso̱mb’a munasango ewo̱ yembi ná: “Oteten a mambo mena nanane̱no̱ na ngińa ńe̱se̱, o  ta o be̱ne̱ ńo̱ng’am ńa lata na bome. Na ta no̱nge̱le̱ ná na me̱nde̱ pomane̱ buka ma mo̱nge̱le̱, nde na dia ne o janane̱ mo̱ nate̱na we̱nge̱.” Nje ye ná yongwane̱ wa yete̱na bepuledi ba bobe be ngińa tobotobo e?

15. Ońola nje nika e membe̱no̱ o bia ná bepuledi ba bobe be si “buki ngud’a moto” e? (Ombwa duta.)

¹⁵ Niponda weno̱ janane̱ bepuledi ba bobe be ndutu o buka, o si dimbea ná o titi wame̱ne̱ mō̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Makekisan ma si kweledi bińo̱, mena ma buki ngud’a moto.” (1 Kor. 10:13a) Betukwedi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be matimbise̱le̱ mu mwemba ninka ná: “Kekise̱ to̱ diwo̱ di si me̱nde̱ ko̱ye̱ bińo̱, lena moto to̱ mō̱ a si bedino̱ kusa.” Be byala be ta nde be tilabe̱ ońola bome na bito ba ta kriste̱n ba mundi ma Korinto. Bō̱ babu ba se̱le̱ nde be̱ bato ba mbamba, bome ba manangane̱ bome, na bato ba muńo̱si. (1 Kor. 6:9-11) Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná ombusa dubise̱ labu, ba si ta pe̱ ba be̱ne̱ bepuledi ba bobe to̱ bō̱ e? E si te̱nge̱n o jo̱nge̱le̱ nika. Ye mbale̱ ná ba ta nde kriste̱n yo̱kisabe̱, nde ba ta pe̱ nde bato ba benama bena ba titi ke̱nge̱nge̱. Penda to̱ po̱ e titi ná banane̱ bepuledi ba bobe ponda iwo̱. Bia la nika di membe̱ biso̱. Ońola nje e? Ońolana nik’e malee̱ ná bepuledi ba bobe to̱ bō̱ be titi bena bato ba benama ba si bedino̱ janane̱. Na mbale̱, we ná o benga be̱ne̱ ‘dube̱ di bam, kana o bino̱ ná milemlem ma mitakisan mi mako̱ye̱ bonasango asu o mundi ma wase.’—1 Pet. 5:9.

16. Njika jo̱nge̱le̱ la bobe di s’angame̱nno̱ be̱ne̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁶ O s’o̱nge̱le̱ ná moto to̱ mō̱ a titi ná a so̱ṅtane̱ bete̱medi ba tobotobo weno̱ lembe̱. Ninka ńai a mo̱nge̱le̱ me ná ma tute̱le̱ wa o jo̱nge̱le̱ ná bete̱medi bo̱ngo̱ be titi pe̱ ná be tukwa, na ná o titi ná  o buka bepuledi ba bobe. Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: “Loba e mbale̱; a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná bińo̱ lo kekisabe̱ buka ngud’ańu, nde makekisan ma po̱i te̱, a me̱nde̱ wekea bińo̱ nge’a busa oten, ná lo we̱le̱ lembe̱ mo̱.” (1 Kor. 10:13b) Ońola nika so̱, to̱ bepuledi ba bobe be be̱ nde ngińa ne̱, je ná di buka mo̱. Na jongwane̱ la Yehova, je ná di benga bola bwam, di buka bobe.

17. To̱ná di titino̱ ná di buka bepuledi ba bobe ná bambam, nje jeno̱ ná di bola e?

¹⁷ O si dimbea to̱ buńa ná: Kana jeno̱ bato bena ba titi ke̱nge̱nge̱, di titi ná di buka bepuledi ba bobe ná bambam. Nde bepuledi ba bobe be so̱li te̱ biso̱ o mo̱nge̱le̱, je ná di panga mo̱ dibokime̱ne̱ ka nje te̱ Yose̱f a pomane̱no̱ ńa munj’a Potifar mīla. (Bbot. 39:12) O titi eto̱m o londise̱ bepuledi ba bobe!

18-19. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ niponda jeno̱ we̱ o timbise̱ mo̱nge̱le̱ masu peńa e?

¹⁸ Timbise̱ la mo̱nge̱le̱ masu peńa di mabaise̱ miwe̱n minde̱ne̱ ná dutea lasu na bebolo basu ba be̱ mulatako na jemea la Yehova. Jangame̱n so̱ wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ ponda ye̱se̱ na myuedi ka min: ‘Mo̱ na madie̱le̱ longe̱ lam o mbadi ni malee̱ ná na memba ná su jā be̱be̱ be̱be̱ e?’ Mo̱ ne o benga po̱ngo̱ miwe̱n o bo̱to̱ mot’a peńa e? Mo̱ ne o jese̱le̱ ná mudī musangi ma Yehova mu be̱ne̱ ngińa o longe̱ lam ńai na mawe̱no̱ o buka mpuli m’eyobo e?’

¹⁹ Niponda weno̱ po̱ngo̱ miwe̱n, soke̱ nde miso̱ o mambo ma bwam mena weno̱ tongwe̱le̱ o bola, o si wasa be̱ ke̱nge̱nge̱. O si bo̱bo̱ yete̱na we̱n mawengisan mō̱ wangame̱nno̱ wana. O diwengisan, bupe̱ nde din jome̱le̱ di maso̱be̱ o Filipi 3:16 ná: “O wuma jāno̱, ese̱le̱ biso̱ di dangweye oten.” O boli te̱ nika, be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n mo̱ngo̱ ma benga timbise̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ peńa.