Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 2

Meninen tumen agjaar so ka meninen tumaro način sar razmislinena

Meninen tumen agjaar so ka meninen tumaro način sar razmislinena

Meninen tumen agjaar so ka meninen tumaro način sar razmislinena, te šaj te oven uverime so mangela o Devel te keren — bukja soj tane šukar, sovršena hem prifatliva leske (RIM. 12:2)

GILI 88 Sikav man tlo drom

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1-2. So valjani postojano te kera odkeda krstingjem amen? Objasnin.

 KOBOR puti čistinea tlo kher? Keda počmingjan prvo puti te živine ko adava kher sigurno kergjan generalka. Ama so ka ovel ako palo adava na održinea o kher? Sar so džanea but sigate palem ka meljargjovel. Te šaj te ačhol čisto, valjani redovno te čistine le.

2 Slično, amen ponadari da mora te trudina amen keda kerela pe lafi bašo amaro razmisluvanje hem amari ličnost. Džangjola pe, angleder te krstina amen but trudingjem amen te kera o potrebna promene te šaj te čistina sekova melalipe taro amaro telo hem duho (2. Kor. 7:1). Ama akana mora te ikera amen ko e Pavleskoro sovet „ponadari da te menina amen“ (Ef. 4:23). Soske tano važno postojano te kera adava? Adaleske so o melalipe taro akava sveto šaj but sigate te meljarel amen. Te šaj te kera e Jehovaskiri volja, mora redovno te ispitina amaro razmisluvanje, amari ličnost hem amare želbe.

PONADARI DA „MENINEN TUMARO NAČIN SAR RAZMISLINENA“

3. So značinela te menina amaro način sar razmislinaja? (Rimjanite 12:2).

3 So valjani te kera te šaj te menina amaro način sar razmislinaja? (Čitin Rimjanite 12:2.) Valjani te kera nešto poviše nego samo nekobor šukar bukja. Mora te ispitina save manuša siem čače hem te kera o potrebna promene te šaj panda poviše te živina sprema e Jehovaskere merilija. A akava mora te kera le postojano.

Dali tle odluke bašo obrazovanie hem kariera sikavena kaj čhivea o Carstvo ko prvo than? (Dikh ko pasusija 4-5) c

4. So valjani te kera te šaj te na oblikujnel amen akava sveto?

4 Keda ka ova sovršena ka šaj celosno te kera adava so mangela o Jehova. Ama dži tegani valjani postojano te trudina amen te kera adava. Primetin kaj ko Rimjanite 12:2 o Pavle vakerela kaj valjani te menina amaro način sar razmislinaja te šaj te džana koja tani e Devleskiri volja. Namesto te dozvolina o lošno sveto te vlijajnel upri amende, mora te ispitina amen te šaj te otkrina kobor dozvolinaja e Devleskoro razmisluvanje, a na e svetoskoro, te vlijajnel upro amare celija hem odluke.

5. Sar šaj te otkrina kobor paše amenge e Jehovaskoro dive? (Dikh i slika.)

5 Te razmislina baši akaja buti. O Jehova mangela te na bistra kaj leskoro dive tano paše (2. Pet. 3:12). Adaleske puč tut: „Dali mlo način sar živinava sikavela kaj haljovava kobor tano paše o krajo akale lošno svetoskoro? Dali mle odluke bašo adava savo obrazovanie ili savi buti ka birinav sikavena kaj i služba bašo Jehova tani mange najvažno ko životo? Dali isi man doverba kaj o Jehova ka grižinel pe mange hem mle familijake ili celo vreme sekirinava man bašo materijalna bukja?“. Razmislin samo kobor radujnela pe o Jehova keda dikhela kaj trudinaja amen te kera leskiri volja ko sa (Mat. 6:25-27, 33; Fil. 4:12, 13).

6. So valjani ponadari da te kera?

6 Amen valjani redovno te ispitina amaro način sar razmislinaja hem te kera o potrebna promene. O Pavle vakergja e phralenge taro Korint: „Ispitinen tumen dali sien ki vera, ispitinen tumen te šaj te proverinen save sien“ (2. Kor. 13:5). Te ova ki vera vklučinela poviše nego te dža samo ponekogaš ko sostanokija hem ki služba. Adava isto agjaar vklučinela o način sar razmislinaja, amare želbe hem amare motivija. Adaleske valjani ponadari da te menina amaro način sar razmislinaja agjaar so ka čitina e Devleskoro Lafi, ka sikljova te razmislina sar ov so razmislinela hem palo adava ka kera sa soj potrebno te šaj te kera e Jehovaskiri volja (1. Kor. 2:14-16).

„URAVEN I NEVI LIČNOST“

7. Sprema Efešanite 4:31, 32 so javer valjani te kera hem soske adava šaj te ovel pharo?

7 Čitin Efešanite 4:31, 32. Osven so valjani te menina amaro način sar razmislinaja, valjani isto agjaar te urava i nevi ličnost (Ef. 4:24). Te šaj te kera adava valjani but te trudina amen. Na primer, mora te cida amendar o osobine sar soj i nekontrolirano holi hem nervoza. Soske šaj te ovel pharo? Adaleske so nesave negativna osobine mukle korenja ki amende. Na primer i Biblija vakerela kaj nesave manuša lokhe holjanena hem sigate nervirinena pe (Izr. 29:22). Nekoj so isi le asavke lošna osobine najverojatno odkeda ka krstinel pe da ka valjani but te trudinel pe te šaj te kerel promene, baš adava ka dikha ko sledno iskustvo.

8-9. Sar e Stiveneskoro iskustvo sikavela kaj ponadari da valjani te huljava i purani ličnost?

8 Jekh phral so vikinela pe Stiven sine leske pharo te kontrolirinel pli holi, ov vakerela: „Iako sium sine krstimo sine mange sepak pharo te kontrolirinav man. Na primer, ki jekh prilika džikote sium sine ki služba taro kher ko kher dikhljum sar jekh manuš čorgja o radio taro mlo vrda hem počmingjum pali leste te prastav. Keda resljum le ov frdingja o radio hem našlja. Keda vakergjum e javerenge tari grupa sar leljum o radio jekh starešina pučlja man: ’Stiven so bi kerea te astare le sine? Akava pučibe kergja te razmislinav hem pottikningja man ponadari da te kerav buti ko mir‘“. b

9 Sar so dikhaja taro e Stiveneskoro primer, i negativno osobina šaj te pojavinel pe taro jekh puti, čak otkeda mislingjem kaj cidingjem la amendar. Ako tuke da slučingja pe asavko nešto, ma obeshrabrin tut hem ma mislin kaj sian lošno hristijani. Čak o apostol Pavle priznajngja: „Keda mangava te kerav adava soj šukar, o lošno tano ki mande“ (Rim. 7:21-23). Isto sar i prašina so pojavinela pe ponadari da ko amaro kher, agjaar šaj te pojavinen pe ponadari da negativna osobine ki amende soske siem nesovršena. Valjani postojano te trudina amen te ačhova čista. Sar šaj te kera adava?

10. Sar šaj te borina amen protiv o negativna osobine? (1. Jovanovo 5:14, 15).

10 Vaker e Jehovaske save negativno osobinaja borinea tut hem ov uverimo kaj ka šunel tut hem ka pomožinel tuke. (Čitin 1. Jovanovo 5:14, 15.) Iako o Jehova nane te kerel čudo te cidel tutar adaja negativno osobina sepak, ov šaj te del tut sila te šaj te na sikave la više (1. Pet. 5:10). Isto agjaar valjani te postapine sprema tle molitve agjaar so nane te kere nesave bukja kolencar so ka irane tli purani ličnost. Na primer, pazin save filmija hem emisie dikhea, ma čitin nešto so ka ohrabrinel tut te sikave osobine so mangea te cide len tutar hem ma razmislin bašo pogrešna želbe (Fil. 4:8; Kol. 3:2).

11. So šaj te kere te šaj ponadari da te urave i nevi ličnost?

11 Iako više huljavgjan i purani ličnost važno tano te na bistre te urave i nevi ličnost. Sar šaj te kere adava? Džikote sikljovea bašo e Jehovaskere osobine čhiv tuke cel te dža palo leskoro primer (Ef. 5:1, 2). Na primer, keda čitinea nesavo biblisko izveštaj so istakninela kobor o Jehova prostinela, puč tut: „Dali me da prostinava e javerenge?“. Keda čitinea bašo e Jehovaskoro sočuvstvo sprema okola so sine čorole, puč tut: „Dali me da grižinava man e phralenge hem e phenjenge kola so nane len but ko materijalno pogled hem dali kerava nešto bašo adava?“. Ponadari da menin tlo način sar razmislinea agjaar so ka urave i nevi ličnost hem ov strplivo korkori tuja džikote kerea adava.

12. Sar e Stiveneskoro iskustvo sikavela kaj i Biblija šaj te meninel e manušengoro životo?

12 O Stiven kaste so spomningjem le poupre, palo nesavo vreme uspejngja te uravel i nevi ličnost. Ov vakerela: „Otkeda krstingjum man, sine but situacie kote so valjani sine te kontrolirinav mli holi. Sikliljum kaj valjani te cidav man taro manuša kola so mangena te provocirinen man, ili ko javer način te smirinav i situacija. But džene maškar kolende so sine mli romni pofalingje man adaleske so ačhiljum smirimo ko asavke situacie. Me da čudingjum man, ama na uspejngjum korkori te kerav akala promene, nego sigurno sium kaj adava so primeningjum man sikavela kaj i Biblija šaj te meninel e manušengoro životo“.

PRODOLŽIN TE BORINE TUT PROTIV O POGREŠNA ŽELBE

13. So ka pomožinel amenge te razvina ispravna želbe? (Galatite 5:16).

13 Čitin Galatite 5:16. Te šaj te pomožinel amenge te kera adava soj ispravno, o Jehova darežlivo dela amenge plo sveti duh. Keda proučinaja i Biblija, tegani dozvolinaja e Devleskoro duho te vlijajnel upri amende. Isto agjaar dobinaja sveti duh keda siem prisutna ko sostanokija. Ko asavke prilike siem amare phralencar hem phenjencar kola so isto sar amende but trudinena pe te keren adava soj ispravno hem adava ohrabrinela amen (Evr. 10:24, 25; 13:7). Hem keda taro vilo molinaja amen e Jehovaske hem rodaja lestar pomoš baši nesavi slabost, ov ka del amen sila preku plo sveti duh te šaj ponadari da te borina amen. Iako akala aktivnostija verojatno nane celosno te ciden amendar o pogrešna želbe ama ola šaj te pomožinen amenge te ovel amen sila te borina amen protiv lende. Ko Galatite 5:16 pišinela: „Okola so živinena sprema o duho, nane te džan palo o pogrešna želbe“.

14. Soske tano važno ponadari da te razvina ispravna želbe?

14 Otkeda razvingjem jekh šukar duhovno rutina, but tano važno te održina la hem ponadari da te razvina ispravna želbe. Soske? Adaleske so jekh taro amare dušmanja nikogaš na sovela. Adava dušmani tano o iskušenie te kera adava soj pogrešno. Čak palo krstibe šaj te privlečinen amen o bukja kola so valjani te izbegina len, sar soj o komari, o preterano pijbe alkohol hem i pornografija (Ef. 5:3, 4). Jekh terno phral priznajnela: „Jekh taro najphare bukja kolencar so mora sine te borinav man tano adava so privlečinena man o murša. Mislingjum kaj akala čuvstvija sigate ka nakhen mandar, ama man panda isi man o ista čuvstvija“. So šaj te pomožinel tuke ako nesavi pogrešno želba tani but silno?

Tli situacija nane beznadežno, javera da boringje pe slična problemencar hem uspejngje te istrajnen (Dikh ko pasusija 15-16)

15. Soske ohrabrinela amen adava so džanaja kaj o javera da borinena pe pogrešna želbencar? (Dikh i slika.)

15 Ma bistre kaj na sian korkori džikote borinea tut te kontrolirine jekh pogrešno želba koja soj tani but silno. I Biblija vakerela: „Na arakhlja tumen ni jekh iskušenie osven adava so sine e javere manušen“ (1. Kor. 10:13a). Ko jekh javer prevod ko akava stiho pišinela: „Na sine tumen ni jekh iskušenie kova so nane voobičaeno e manušenge“. Akaja izjava sine pišimi e phralenge hem e phenjenge kola so živinena sine ko Korint. Nesave lendar angleder sine nemoralna, homoseksualcija hem pijanice (1. Kor. 6:9-11). Dali otkeda krstingje pe nikogaš više na sine len pogrešna želbe kolencar so borinena pe sine? Sigurno na sine agjaar. Točno tano adava kaj sarine sine pomazanikija ama ola sepak sine nesovršena manuša. Sigurno ponekogaš mora sine te borinen pe pogrešna želbencar. Akava valjani te ohrabrinel amen. Soske? But phralja više uspejngje te borinen pe protiv o pogrešna želbe. Hem adava sikavela kaj amen da šaj te uspejna ko adava bizi razlika kobor hem te oven silna adala želbe. Adaleske šaj te ačhove cvrsto ki vera soske džanea kaj o ista nevolje trpinena hem amare phralja ko celo sveto (1. Pet. 5:9).

16. Savi opasnost valjani te izbegina hem soske?

16 Opasno tano te mislina kaj nikoj našti te haljovel amari slabost kolaja so borinaja amen. Akava šaj te kerel te mislina kaj ki amari situacija našti ništo te kera hem kaj nane amen sila te borina amen protiv akala lošna želbe. Ama i Biblija vakerela amenge nešto javer: „O Devel tano verno, hem nane te mukhel te oven iskušime poviše taro adava so šaj te izdržinen, nego ka pomožinel tumenge keda isi tumen iskušenie te šaj te izdržinen le“ (1. Kor. 10:13b). Znači, čak keda amari želba tani silno, amen šaj uspešno te borina amen. Adaleske so pomožinela amen o Jehova šaj te izbegina te kera adava soj pogrešno.

17. Iako našti te čhinava te pojavinen pe pogrešna želbe, so šaj te kontrolirina?

17 Nikogaš ma bistre, adaleske so siem nesovršena ka pojavinen pe amenge pogrešna želbe. Ama keda ka pojavinen pe šaj odlučno te otfrline len, sar so kergja adava o Josif keda odma našlja tari e Petefrieskiri romni (1. Moj. 39:12). Tle pogrešna želbe našti te kontrolirinen tle postapke!

PONADARI DA DE TUTAR SA

18-19. Save pučiba šaj te puča amen džikote trudinaja amen te menina amaro način sar razmislinaja?

18 Te menina amaro način sar razmislinaja značinela postojano te da amendar sa te šaj amare misle hem postapke te oven sprema e Jehovaskiri volja. Te šaj te kera adava valjani redovno te ispitina amen hem te puča amen: „Dali mle životoja sikavava kaj haljovava kaj živinaja ko posledna dive? Dali postojano trudinava man te uravav i nevi ličnost? Dali dozvolinava e Jehovaskoro duho te vodinel mlo životo te šaj ma te postapinav sprema me pogrešna želbe?“

19 Džikote ispitinea tut, ma očekujn te ove sovršeno nego radujn tut bašo napredok so kergjan. Ako dikhea kaj valjani negde te kere buti ma obeshrabrin tut, namesto adava šun o sovet so pišinela ko Filipjanite 3:16: „Valjani ponadari da te napredujna, te dža ko akava isto drumo“. Ako postapinea sprema akava, ov uverimo kaj o Jehova ka nagradinel tlo trudo te menine tlo način sar razmislinea.

GILI 36 Te arakha amaro vilo

a O apostol Pavle pottikningja e phralen ma te dozvolinen te oblikujnel len o sveto. Akava sovet važinela amenge da avdive. Na smejnaja te dozvolina akava sveto te vlijajnel upri amende ko bilo savo način. Te šaj te kera adava, mora ponadari da te menina o način sar razmislinaja sekogaš keda primetinaja kaj nane sprema e Devleskiri volja. Ki akaja statija ka dikha sar šaj te kera adava.

b Dikh i statija „Životot mi stanuvaše se pološ“ so arakhljola ki Stražarska kula taro 1 juli 2015 berš.

c OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral razmislinela bašo adava dali te džal ko jekh fakulteti ili te počminel e pionersko službaja.