Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 3

O Jehova pomožinela tuke te ove uspešno

O Jehova pomožinela tuke te ove uspešno

O Jehova sine e Josifea... hem dengja le uspeh ko sa so kerela sine (1. MOJ. 39:2, 3)

GILI 30 Mo Dad, amal hem Devel

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1-2. a) Soske na siem iznenadime so isi amen nevolje? b) So ka dikha ki akaja statija?

 SAR e Jehovaskoro narodo, amen na siem iznenadime keda isi amen nevolje. Svesna siem bašo adava so vakerela i Biblija: „Valjani te nakha taro but pharipa, te šaj te khuva ko e Devleskoro Carstvo“ (Dela 14:22). Isto agjaar džanaja kaj nesave taro amare problemija nane celosno te rešinen pe sa džikote na živinaja ko e Devleskoro nevo sveto kote so „meribe nane te ovel više, ni žalibe, ni rojbe, ni dukha“ (Otk. 21:4).

2 O Jehova dozvolinela te slučinen pe amenge nevolje. Ama ov pomožinela amenge te istrajna. Primetin so vakergja o apostol Pavle e hristijanenge taro Rim. Ko početok spomningja nesave nevolje so doživingja len ov hem leskere phralja. Palo adava pišingja: „Ko sa akava pobedinaja preku okova so manglja amen“ (Rim. 8:35-37). Akava značinela kaj o Jehova šaj te kerel amen uspešna čak džikote trajnela nesavo problemi. Akana te dikha sar o Jehova pomožingja e Josifeske te ovel uspešno hem sar šaj tuke da te pomožinel.

KEDA TARO JEKH PUTI KA MENINEN PE O BUKJA

3. Sar taro jekh puti meningja pe o životo e Josifeskoro?

3 O Jakov jasno sikavgja kaj but mangela sine ple čhave e Josife (1. Moj. 37:3, 4). Adaleske e Jakoveskere javera čhave sine ljubomorna pumare phraleske. Keda sine len prilika, ola bikingje e Josife e Madijamconge. Akala trgovcija ingargje e Josife dži ko Egipet, kote so panda jekh puti bikingje e Josife e Petefriaske, o glavno čuvari e Faraoneskoro. E Josifeskoro životo taro jekh puti meningja pe, taro najmanglo čhavo pe dadeskoro akana ulo robo ko Egipet (1. Moj. 39:1).

4. Sar šaj te arakhljova ko slično problemi sar o Josif?

4 I Biblija vakerela kaj o lošna bukja slučinena pe sarinenge (Prop. 9:11). Ponekogaš isi amen problemija so isi sa e manušen (1. Kor. 10:13). Ili šaj isi amen nevolje adaleske so siem učenikija e Isuseskere. Na primer šaj vredžinena amen, protivinena pe amenge ili čak progoninena amen baši amari vera (2. Tim. 3:12). Bizi razlika save problemea soočinaja amen, o Jehova šaj te kerel te ova uspešna. Sar pomožingja e Josifeske?

O Jehova pomožingja e Josifeske te ovel uspešno čak keda sine bikimo sar robo e Petefriaske ko Egipet (Dikh ko pasus 5)

5. So halilo o Petefri bašo e Josifeskoro uspeh? (1. Mojseeva 39:2-6).

5 Čitin 1. Mojseeva 39:2-6. O Petefri dikhlja kaj o Josif sine but sposobno hem vredno, hem isto agjaar džanlja soske. O Petefri dikhlja kaj „o Jehova dengja e Josifeske uspeh ko sa so kerela sine“. b Palo nesavo vreme akava Egipkjani lelja e Josife te služinel leske lično. Ov isto agjaar čhivgja le te ovel glavno ko leskoro kher. Adaleske o Petefri ovela sine sa pobarvalo.

6. Sar verojatno osetinela pe sine o Josif?

6 Probin te zamisline tuke sar osetingja pe o Josif. Koja sine leskiri najbari želba? Dali ov manglja o Petefri te primetinel le hem te nagradinel le? Najverojatno e Josifeskiri želba sine te ovel oslobodimo te šaj te iranel pe ko plo dad. Iako sine le but prednostija ko e Petefriaskoro kher, o Josif sepak sine robo nekaske so na služinela e Jehovaske. Ama, o Jehova na pottikningja e Petefria te oslobodinel e Josife, a e Josifeskiri situacija ovela sine sa pološno.

KEDA I SITUACIJA OVELA POLOŠNO

7. Sar e Josifeskiri situacija ovela sine sa pološno? (1. Mojseeva 39:14, 15).

7 Tari 1. Mojseeva 39 poglavje dikhaja kaj o Josif svidžingja pe e Petefriaskere romnjake hem adaleske oj but puti manglja te zavedinel le. O Josif sekova puti odbingja la. Ko krajo oj doborom but holjangja e Josifeske so hovavgja kaj ov manglja te silujnel la. (Čitin 1. Mojseeva 39:14, 15.) Keda o Petefri šungja bašo akava ov frdingja e Josife ko zatvor kote so ačhilo nekobor berš (1. Moj. 39:19, 20). Savo zatvor sine adava? O hebrejsko lafi so koristingja le o Josif bašo „zatvor“ šaj te značinel „jama“, hem taro akava šaj te haljova kaj sine ko jekh temno than hem mislingja kaj nane le nadež (1. Moj. 40:15, fus.). Isto agjaar, i Biblija sikavela kaj nesavo vreme e Josifeskere pre hem i men sine phanle ko sindžirija (Ps. 105:17, 18). E Josifeskiri situacija ovela sine taro lošno ko pološno. Taro sluga kaste so sarine šaj te ovel len sine doverba ulo zatvoreniko so sine phanlo ki temno dupka.

8. Ko so šaj te ova sigurna čak keda amari situacija ovela pološno?

8 Dali isi tut problemi kova so ovela sa pološno iako but puti molingjan tut bašo adava? Adava šaj te slučinel pe. Ko sveto kote so vladinela o Satana našti te očekujna o Jehova te cidel amendar o nevolje (1. Jov. 5:19). Sepak, šaj te ova sigurna kaj o Jehova but šukar džanela taro so nakhaja hem nane leske sa jekh (Mat. 10:29-31; 1. Pet. 5:6, 7). Osven adava ov vetingja: „Nikogaš nane te mukhav tut hem nikogaš nane te iranav tuke mo dumo“ (Evr. 13:5). O Jehova šaj te pomožinel tuke te istrajne čak keda mislinea kaj tli situacija nane te ovel pošukar. Te dikha sar akava pomožingja e Josifeske.

O Jehova sine e Josifea čak keda sine ko zatvor hem sine glavno e javere zatvorenikonge (Dikh ko pasus 9)

9. So sikavela kaj o Jehova sine e Josifea džikote sine ko zatvor? (1. Mojseeva 39:21-23).

9 Čitin 1. Mojseeva 39:21-23. Čak džikote o Josif sine ki phari situacija ko zatvor, o Jehova dengja le uspeh. Sar? Palo nesavo vreme o Josif stekningja i doverba hem o poštovanje taro glavno upraviteli e zatvoreskoro, isto sar so sine adava slučaj e Petefrijaja. Palo kratko vreme o glavno upraviteli čhivgja e Josife te ovel glavno e javere zatvorenikonge. Ustvari, i Biblija vakerela kaj „o upraviteli e zatvoreskoro na valjani sine više te grižinel pe baši ni jekh buti koja so doveringja la e Josifeske“. O Josif na sine više obično zatvoreniko, akana sine le odgovorno buti kolaja so sine zafatimo. Akava retko slučinela pe. Sar šaj te ovel dendi asavki važno zadača jekhe zatvorenikoske kova so sine obvinimo kaj manglja te silujnel jekhe važno službenikoskere romnja? Isi samo jekh objasnuvanje bašo akava. Sar so pišinela ki 1. Mojseeva 39:23: „O Jehova sine e Josifea hem o Jehova dengja le uspeh ko sa so kerela sine“.

10. Objasnin soske o Josif šaj mislinela sine kaj nane uspešno ko sa so kerela.

10 Probin panda jekh puti te čhive tut ki e Josifeskiri situacija. Otkeda sine pogrešno obvinimo hem čhivdo ko zatvor, dali mislingja kaj tano uspešno ko sa so kerela sine? So mangela sine o Josif najviše taro sa? Dali mangela sine o upraviteli e zatvoreskoro te dikhel šukar ki leste? Najverojatno o Josif manglja te ovel oslobodimo. Ov čak zamolingja e javere zatvoreniko so sine oslobodimo te kerel lafi e Faraonea te šaj te ikljol taro zatvor (1. Moj. 40:14). Ama akava manuš na kergja odma lafi e Faraonea. Adaleske o Josif ačhilo panda duj berš ko adava zatvor (1. Moj. 40:23; 41:1, 14). Sepak, o Jehova ponadari da dengja le uspeh. Sar?

11. Savi posebno sposobnost dengja o Jehova e Josifeske, hem sar adava pomožingja te ispolninel pe e Jehovaskiri namera?

11 Džikote o Josif sine ko zatvor, o Jehova kergja o Faraoni te dikhel duj sune so voznemiringje le. O Faraoni manglja te džanel so značinena adala sune. Keda o Faraoni doznajngja kaj o Josif šaj te objasninel o sune, vakergja te anen le ki leste. O Jehova pomožingja e Josifeske te objasninel o sune hem vooduševingja e Faraone adalea so dengja le praktično sovet. Adaleske so džanlja kaj o Jehova tano e Josifea, o Faraoni čhivgja le te ovel glavno bašo hajbe ko celo Egipet (1. Moj. 41:38, 41-44). Pokasno sine baro bokhalipe ko Egipet hem ko Hanaan, ki phuv kote so živinela sine e Josifeskiri familija. O Josif akana šaj sine te pomožinel ple familijake hem te zaštitinel i loza kolatar so valjani sine te avel o Mesija.

12. Ko save načinija dengja o Jehova e Josifeske uspeh?

12 Razmislin bašo neobična nastanija so slučingje pe ko e Josifeskoro životo. Koj pottikningja e Petefria te primetinel e Josife kova so sine obično robo? Koj čhivgja e upravitele taro zatvor te dikhel šukar ko Josif kova so sine jekh obično zatvoreniko? Koj kergja o Faraoni te dikhel adala sune hem koj dengja i sposobnost e Josifeske te objasninel len? Koj vodingja i odluka e Faraoneskiri te čhivel e Josife te ovel glavno bašo hajbe ko Egipet? (1. Moj. 45:5). Očigledno o Jehova sine adava so kergja o Josif te ovel uspešno ko sa so kerela sine. Iako e Josifeskere phralja mangle te mudaren le, o Jehova meningja i situacija te šaj te ispolninel pli namera.

SAR O JEHOVA DELA TUKE USPEH

13. Dali o Jehova kontrolirinela sa so slučinela pe amenge? Objasnin.

13 So šaj te sikljova taro e Josifeskoro izveštaj? Dali o Jehova reagirinela ki sekoja lošno situacija so doživinaja la? Dali ov namerno mukhela te doživina nešto lošno te šaj te slučinel pe nešto šukar? Na, i Biblija na sikavela asavko nešto (Prop. 8:9; 9:11). Ama jekh buti džanaja: Keda nakhaja taro nesavo pharipa, o Jehova dikhela adava hem šunela keda molinaja le baši pomoš (Ps. 34:15; 55:22; Isa. 59:1). Ov kerela panda nešto, pomožinela amen uspešno te istrajna ko phare situacie. Sar?

14. Sar pomožinela amenge o Jehova ko phare vremija?

14 Jekh način sar o Jehova pomožinela amen tano agjaar so but puti ko pravo vreme dela amen uteha hem ohrabruvanje (2. Kor. 1:3, 4). Akava slučingja pe jekhe phraleske taro Turkmenistan so vikinela pe Eziz hem sine duj berš phanlo ko zatvor baši pli vera. Ov vakerela: „Adava sabajle keda sudingje mange jekh phral sikavgja mange o stiho taro Isaija 30:15 kote so pišinela: ’Ačhoven smirime hem sikaven doverba, adava ka ovel tumari sila!‘ Akava stiho pomožingja mange te ačhovav smirimo hem ko sa te ovel man doverba ko Jehova. Adava so razmislinava sine bašo akava stiho, pomožingja mange celo vreme džikote sium sine phanlo“. Šaj li te setine tut ki jekh situacija taro tlo životo keda o Jehova pomožingja tuke agjaar so utešingja tut hem ohrabringja tut baš keda najviše valjangja tuke?

15-16. So sikljovea tari Tori?

15 But puti haljovaja sar o Jehova pomožingja amenge otkeda nakhela i nevolja. Jekh phen koja so vikinela pe Tori šaj te potvrdinel akava. Lakere čhave e Mejsone sine le šov berš rako hem palo adava mulo. Šaj te haljol pe kaj i Tori sine phagji tari dukh. Oj vakerela: „Sar daj nane pobari dukh taro adava te našave tle čhave. Sigurno sium kaj o javera roditelija ka soglasinen pe mancar kaj te dikhe tle čhave sar cidela muke tano but popharo nego tu te ove ki asavki situacija“.

16 Iako adava so doživingja sine but pharo, i Tori pokasno razmislingja bašo adava sar o Jehova pomožingja lake ko adava vreme. Oj vakerela: „Keda razmislinava bašo adava vreme, šaj te dikhav sar o Jehova pomožingja mange džikote sine nasvalo mlo čhavo. Na primer, čak keda o Mejson sine doborom but nasvalo so našti sine te priminel poseta, sepak o phralja hem o phenja patujnena sine duj saatija te šaj te aven ki bolnica. Sekogaš sine nekoj ki bolnica hem spremno adžikerena sine te pomožinen. Isto agjaar, o phralja grižinena pe sine bašo amare materijalna potrebe. Čak keda sine amenge najpharo, sekogaš sine amen adava so valjangja amenge“. I Tori dobingja taro Jehova adava so valjangja lake te šaj te istrajnel, hem isto agjaar o Mejson da. (Dikh i ramka „ O Jehova dengja amen baš adava so valjangja amenge“.)

MA BISTRE O BEREKETIJA SO DOBINGJAN LEN

17-18. So ka pomožinel amenge te dikha hem te cenina e Jehovaskiri poddrška džikote trajnena o nevolje? (Psalm 40:5).

17 Čitin Psalm 40:5. Jekhe planinareskiri cel tani te resel skroz upre ki planina. Ama džikote kerela adava, nekobor puti šaj ka ačhol te šaj te uživinel ko šužo pogled. Ko slično način, amen da valjani redovno te ačhova hem te razmislina bašo adava sar o Jehova dela amen uspeh te istrajna ko phare vremija. Ko krajo taro sekova dive puč tut: „Sar o Jehova nagradingja man avdive? Iako panda isi man problemi, sar o Jehova pomožinela mange te istrajnav?“ Tegani dikh dali avela tuke ki godi barem jekh buti kolaja so pomožingja tuke o Jehova.

18 Tu sigurno molinea tut te šaj te završinen tle problemija. Adava tano normalno hem šukar tano te kere adava (Fil. 4:6). Ama ma bistre o bereketija so isi tut akana. O Jehova vetinela kaj ka del tut sila hem ka pomožinel tuke te istrajne. Sekogaš ov blagodarno bašo adava so o Jehova poddržinela tut. Tegani šaj te dikhe sar o Jehova pomožinela tuke te ove uspešno, sar so kergja adava ko slučaj e Josifea, čak džikote trajnena o nevolje (1. Moj. 41:51, 52).

GILI 32 Ov tari e Jehovaskiri strana!

a Keda nakhaja taro phare vremija obično na mislinaja kaj siem uspešna. Šaj mislinaja kaj siem uspešna samo otkeda nakhela o problemi. Ama, taro nesave iskustvija so doživingja o Josif šaj te sikljova jekh but važno lekcija — o Jehova šaj te pomožinel amenge te ova uspešna čak džikote nakhaja taro nesavo problemi. Ki akaja statija ka dikha sar šaj te kera adava.

b Iako ki Biblija samo ko nekobor stihija tano opišimo e Josifeskoro životo sar robo, sepak adava šaj trajngja beršencar.