1. Soske sian blagodarno baši Biblija?

 BUT siem blagodarna e Jehovaske so dengja amen i Biblija. Preku late ov dela amen mudra sovetija so šaj te pomožinen amenge te džana so te kera keda isi amen problemija. Isto agjaar, dela amen jekh but šuži nadež baši idnina. A soj panda považno, preku late ov otkrinela amenge but bukja baši peste. Keda razmislinaja bašo leskere but šuže osobine, adava pottikninela amen te ova paše amare Devlea (Ps. 25:14).

2. Ko save različna načinija otkringja o Jehova savo tano?

² O Jehova mangela o manuša te džanen le. Ko purano vreme ov koristingja sune, vizie hem čak angelija te šaj te otkrinel savo tano (4. Moj. 12:6; Dela 10:3, 4). Ama dali ka šaj sine te džana akala sune, vizie ili porake taro angelija ako na bi ovena sine pišime? Adaleske o Jehova mukhlja manuša „te pišinen ko jekh lil“ adava so manglja te džana (Erem. 30:2). O „drumo e čačutne Devleskoro tano sovršeno“, adaleske šaj te ova uverime kaj akava način sar komunicirinela amencar tano najšukar hem najkorisno (Ps. 18:30).

3. So kergja o Jehova te šaj te ovel amen avdive i Biblija? (Isaija 40:8).

³ Čitin Isaija 40:8. E Devleskoro Lafi nekobor milja berša dela mudro vodstvo e verna muršenge hem džuvlenge. Ama sar šaj te ovel adava? Akava tano šukar pučibe, soske džanaja kaj avdive nane amen o originalna svitokija soske sine pišime angleder but vreme hem ko materijali so kirnjola. O Jehova vodingja manušen te prepišinen o sveta spisija. Iako akala prepišuvačija sine nesovršena, ola sine but vnimatelna. Na primer, bašo Hebrejska spisija jekh izučuvači pišingja: „Sigurna siem kaj nijekh purano  lil na sine doborom točno prepišimo sar o Hebrejska spisija“. Znači, iako i Biblija sine pišimi but vreme angleder hem ko materijali so raspadinela pe, a o manuša so prepišingje la sine nesovršena šaj te ova sigurna kaj o lafija so čitinaja ki amari Biblija prenesinena o misle e Avtoreskere, e Jehovaskere.

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ O Jehova dela amen „sekova šukar hem sovršeno poklon“ (Jak. 1:17). I Biblija tani jekh taro najšukar poklonija so dengja amen o Jehova. Taro jekh poklon doznajnaja nešto poviše bašo okova so dengja amen adava poklon. Na primer, doznajnaja kobor šukar džanela amen hem kaj džanela so valjani amenge. O isto važinela bašo okova so dengja amen i Biblija. Keda istražinaja akava poklon, amen sikljovaja but bašo Jehova. Sikljovaja kobor šukar džanela amen hem kaj džanela so valjani amenge. Ki akaja statija ka dikha so sikavela amen i Biblija bašo trin taro e Jehovaskere osobine: leskiri mudrost, leskiri pravda hem leskoro mangipe. Prvo te kera lafi bašo adava sar i Biblija sikavela e Devleskiri mudrost.

5. Kova tano jekh način sar i Biblija sikavela e Devleskiri mudrost?

⁵ O Jehova džanela kaj valjani amenge leskoro mudro sovet. Adaleske leskoro poklon, i Biblija, tano pherdo mudro sovetencar. O bibliska sovetija pozitivno vlijajnena upro manuša. I Biblija meninela životija. Keda o Mojsej pišingja o prvo lil tari Biblija, ov vakergja e Devleskere narodoske e Izraelconge: „Akala nane čuče lafija nego značinena tumenge životo“ (5. Moj. 32:47). Okola so sine poslušna šaj sine te ovel len uspešno hem radosno životo (Ps. 1:2, 3). Iako e Devleskoro Lafi sine pišimo angleder but vreme, sepak isi le panda mokj te meninel e manušengoro životo ko pošukar. Na primer ki jw.org, ki rubrika „I Biblija meninela životija“ šaj te arakhe poviše iskustvija so sikavena kaj e Biblija avdive isi la mokj te meninel životija (1. Sol. 2:13).

6. Soske šaj te vakera kaj i Biblija nane sar o javera lila?

⁶ Nijekh javer lil nane sar e Devleskoro Lafi. Soske? Adaleske so o avtori akale lileskoro, o Jehova tano Semokjno, Večno hem Najmudro. But javera lila ponadari da čitinena pe iako lengoro avtori mulo, ama but puti o sovetija taro adala lila palo nesavo vreme na vredinena. Tari javer strana, o mudra sovetija tari Biblija tane večna hem dokažingje kaj tane korisna e manušenge taro bilo savo vreme. Džikote čitinaja akava sveto lil hem hor razmislinaja bašo adava, o Avtori koristinela plo mokjno sveti duh te pomožinel amenge te dikha sar šaj te primenina o bibliska sovetija ko amaro životo (Ps. 119:27; Mal. 3:16; Evr. 4:12). Oja, o Avtori e Biblijakoro tano spremno te pomožinel tut. Akava valjani te pottikninel amen redovno te čitina i Biblija.

7. Sar i Biblija pomožingja e Devleskere narodoske ko purano vreme te ačhol ko jekhipe?

⁷ Javer način sar i Biblija sikavela e Devleskiri mudrost tano agjaar so pomožinela e Devleskere narodoske te ovel ko jekhipe. Keda o Izraelcija khuvgje ki Vetimi phuv, ola na ačhile zaedno ko jekh than nego počmingje te živinen ko različna thana. Nesave ule ribarija, nesave arakhena sine životne a javera sine zemjodelcija. O Izraelcija so živinena sine  ko jekh delo tari Vetimi phuv šaj sine lokhe te bistren te grižinen pe e javere Izraelconge so živinena sine ko javer delo tari adaja phuv. Ama o Jehova vakergja lenge te kheden pe zaedno nekobor puti ko berš te šaj te šunen sar leskoro Lafi tano čitimo hem objasnimo (5. Moj. 31:10-13; Neem. 8:2, 8, 18). Zamislin sar osetingja pe jekh Izraelco keda reslja ko Erusalim hem šaj dikhlja milionja Izraelcon taro sekova delo tari Vetimi phuv. Ko akava način o Jehova pomožingja lenge te ačhoven ko jekhipe. Pokasno, ko hristijansko sobranie sine murša hem džuvlja so kerena sine lafi ko različna čhibja. Nesave lendar sine poznata, a javera na. Nesave lendar sine barvale, a nesave čorole. Ama adaleske so sarine mangena sine o spisija, ola zaedno obožavinena sine e Devle. Okola so ule vernikija šaj sine te haljoven e Devleskoro Lafi samo ako khedena pe sine e javerencar hem ako o javera pomožinena sine lenge (Dela 2:42; 8:30, 31).

8. Sar i Biblija pomožinela e Jehovaskere narodoske avdive te ovel ko jekhipe?

⁸ Amaro mudro Devel ponadari da koristinela i Biblija te šaj te sikavel ple narodo hem te ikerel le ko jekhipe. Ki late pišinela sa o čačipa so valjani te džana bašo Jehova. Redovno khedaja amen ko amare sostanokija hem kongresija te šuna sar i Biblija tani čitimi hem objasnimi. Znači  e Biblija isi la važno uloga ki e Jehovaskiri namera te pomožinel ple slugenge „te služinen leske složno“ (Sof. 3:9).

9. Koja osobina tani važno te šaj te haljovel pe i poraka tari Biblija? (Luka 10:21).

⁹ Te dikha jekh javer dokaz baši e Jehovaskiri mudrost. Ov mukhlja poviše delija tari Biblija te oven pišime ko način so šaj te haljoven len samo o ponizna manuša. (Čitin Luka 10:21.) O manuša ko celo sveto čitinena i Biblija. Jekh izučuvači vakergja kaj „na samo so i Biblija tani o najčitimo lil, nego isto agjaar oj tani o najistražimo lil taro bilo kova javer“. Ama samo o ponizna manuša čače haljovena so pišinela ki late hem primeninena adava (2. Kor. 3:15, 16).

10. Ko kova javer način i Biblija sikavela e Jehovaskiri mudrost?

¹⁰ Tari Biblija sikljovaja javer da nešto baši e Jehovaskiri mudrost. O Jehova na koristinela i Biblija te sikavel amen samo sar grupa, nego isto agjaar te šaj sekole jekhe lično te sikavel hem te utešinel. Keda čitinaja e Jehovaskoro Lafi šaj te dikha kaj ov interesinela pe sekole jekheske lično (Isa. 30:21). Kobor puti slučingja pe tuke keda sine tut problemi te le i Biblija hem te čitine jekh stiho kova so ka phene sine pišimo baš tuke? Ama i Biblija tani dendi milionja manušenge, tegani sar šaj ki late te oven pišime bukja kola so baš tuke valjanena? Isi samo jekh odgovor bašo adava — i Biblija tani pišimi taro najmudro Avtori (2. Tim. 3:16, 17).

11. Sar sikavgja o Devel kaj tano nepristrasno keda i Biblija sine pišimi?

¹¹ Jekh javer osobina e Jehovaskiri tani i pravda (5. Moj. 32:4). Nekoj soj tano pravedno često tano isto agjaar nepristrasno, hem o Jehova tano baš asavko (Dela 10:34, 35; Rim. 2:11). Leskiri nepristrasnost šaj te dikha la taro adava ko save čhibja sine pišimi i Biblija. O prva 39 lila tari Biblija glavno sine pišime ki hebrejsko čhib. Ko adava vreme adaja čhib sine najpendžardi maškar e Devleskoro narodo. Ama ko prvo veko a.e., o pobaro delo taro hristijanja kerena sine lafi ki grčko čhib. Adaleske o posledna 27 lila tari Biblija glavno sine pišime ki adaja čhib. O Jehova na ograničingja leskoro Lafi te ovel pišimo samo ki jekh čhib. Avdive isi okolu 8 milijarde manuša ko sveto kola so kerena lafi ko različna čhibja. Sar šaj doborom manuša te sikljon bašo Jehova?

12. Kova tano jekh način kolea so ispolninena pe o lafija taro Daniel 12:4 ko akala posledna dive?

¹² Preku o proroko o Daniel o Jehova vetingja kaj ko posledna dive „o čačutno pendžaribe“ so arakhljola ki Biblija „ka bajrol“. But džene ka haljon adava čačipe. (Čitin Daniel 12:4.) Jekh način sar o pendžaribe barilo tano agjaar so prevedingja pe, izdajngja pe hem dengja pe Biblie hem biblisko literatura. I Biblija uli o najprevedimo hem o najdostapno lil ko sveto. O bibliska prevodija kola soj pečatime taro firme tane ponekogaš but skupa. Ama e Jehovaskoro narodo dži akana prevedingja e Devleskoro Lafi, celosno ili nesave delija lestar, ko poviše taro 240 čhibja hem sekoj šaj besplatno te dobinel i Biblija. Adaleske o manuša taro sa o nacie ka šunen „o šukar haberi bašo Carstvo“ angleder te avel o krajo (Mat. 24:14). Amaro Devel soj pravedno mangela te del so poviše manušenge i prilika te pendžaren le agjaar so ka čitinen leskoro Lafi. Ov kerela adava soske but mangela amen.

13. Soske šaj te vakera kaj i Biblija sikavela e Jehovaskoro mangipe? (Jovan 21:25).

¹³ I Biblija pomožinela amenge te haljova kaj e Jehovaskiri najbari osobina tani o mangipe (1. Jov. 4:8). Razmislin bašo adava so mukhlja o Jehova te ovel pišimo ki Biblija, a so na. Ov pišingja samo adava so valjani amenge te šaj te ova lea paše, te ovel amen šukar životo akana hem večno životo ki idnina. Ama adaleske so mangela amen, ov na phergja amen bute informaciencar kola so na valjani amenge. (Čitin Jovan 21:25.)

14. Ko kova javer način i Biblija sikavela kaj o Devel mangela amen?

¹⁴ O Jehova isto agjaar sikavela amenge mangipe adalea so na ponižinela amen keda komunicirinela amencar. Ov na dela amen baro spisako praviloncar hem na vakerela amenge so te kera a so na ko sekova delo taro amaro životo. Namesto adava, pottikninela amen korkori te razmislina agjaar so koristinela iskustvija, proroštvija hem korisna sovetija te šaj te pomožinel amen te ana šukar odluke. Ko asavko način e Devleskoro Lafi pottikninela amen te manga le hem taro vilo te ova leske poslušna.

15. a) Sar o Jehova sikavela kaj grižinela pe okolenge so čitinena leskoro Lafi? b) Sar so dikhaja ki slika, bašo kola bibliska ličnostija razmislinena i tikni čhaj, o terno phral hem i pophuri phen? (1. Moj. 39:1, 10-12; 2. Car. 5:1-3; Luka 2:25-38).

¹⁵ I Biblija sikavela kaj o Jehova but grižinela pe amenge. Sar? Ki late isi but izveštaija kote soj opišime e manušengere čuvstvija. Amen šaj te haljova akale manušen  soske len da sine len „čuvstvija isto sar amare“ (Jak. 5:17). A soj panda považno keda dikhaja sar o Jehova ponašingja pe e manušencar soj slična sar amende, amen panda poviše šaj te haljova kaj „o Jehova tano pherdo sočuvstvo hem milost“ (Jak. 5:11).

16. So sikljovaja bašo Jehova keda ki Biblija čitinaja bašo manuša so grešingje? (Isaija 55:7).

¹⁶ I Biblija sikavela e Jehovaskoro mangipe sprema amende ko jekh javer da način. Oj uverinela amen kaj o Devel nane te cidel pe amendar keda ka grešina. O Izraelcija but puti grešingje protiv o Jehova, sepak keda taro vilo kaingje pe o Devel prostingja lenge. (Čitin Isaija 55:7.) O hristijanja taro prvo veko isto agjaar džanle kaj o Devel but mangela len. Maškar lende sine jekh manuš kova so kerela sine baro grevo hem palo adava kaingja pe, ama vodimo taro Devel o apostol Pavle pottikningja e javere hristijanen te prostinen leske hem te utešinen le (2. Kor. 2:6, 7; 1. Kor. 5:1-5). Kobor tano ohrabruvačko so o Jehova na otfrlingja ple slugen samo adaleske so grešingje leske. Namesto adava, o Jehova pružingja lenge plo vas, ispravingja len hem dozvolingja lenge palem te oven lea paše. Ov vetinela kaj ka kerel o isto sa okolenge so kainena pe avdive (Jak. 4:8-10).

17. Soske i Biblija tani jekh posebno poklon?

¹⁷ O Jehova dengja amen but šužo poklon. Soske leskoro Lafi tano posebno? Sar so dikhlem, i Biblija sikavela e Devleskiri mudrost, leskiri pravda hem leskoro mangipe. Akava lil sikavela kaj o Jehova mangela te džana le. Ov mangela te ova leskere amala.

18. Sar šaj te sikava kaj siem blagodarna bašo e Jehovaskoro „šukar poklon“ i Biblija?

¹⁸ Na mangaja te bistra kaj e Devleskoro Lafi tano skapoceno poklon (Jak. 1:17). Adaleske ponadari da te sikava amari blagodarnost agjaar so ka čitina akava lil hem hor ka razmislina bašo adava. Džikote keraja adava šaj te ova sigurna kaj e Biblijakoro Avtori ka nagradinel amaro trudo hem agjaar ka pendžara šukar e Devle (Izr. 2:5).