1. Nje e malee̱ ná Betiledi be ta mweńa ońola Yesu e?

 WE̱LE̱ te̱ wame̱ne̱ o epol’a basengedi ba Yesu. A ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ tuba Betiledi, esibe̱ langa mo̱ wuma. O byala baboso a to̱pino̱ ombusa dubise̱ lao na o byala bao besukan obiana a mawo̱, Yesu a tubi Betiledi. b (Ndim. 8:3; Mye. 31:6; Lukas 4:4; 23:46) O mbu milalo n’epasi pe̱ mi tombi oteten a dubise̱ lao na kwed’ao, Yesu a ta be̱ a langa, a tuba, a teleye̱ pe̱ Betiledi.​—Mat. 5:17, 18, 21, 22, 27, 28; Lukas 4:16-20.

2. O bokoka bao, nje yongwane̱ Yesu o bia Betiledi bwam e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

² Mimbu jita obiana Yesu a mabotea ebol’ao ya dikalo, a ta be̱ a langa Eyal’a Loba, a senga pe̱ bolanga bao ponda ye̱se̱. Ye̱ke̱i te̱ o mboa, a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ senga Maria na Yose̱f ba matuba Betiledi. c (Ndim. 6:6, 7) Je ná di be̱ mbaki ná Yesu a ta be̱ ala o ndabo a ndongame̱n na mbia mao buńa ba wumse̱ te̱. (Lukas 4:16) Owo, a ta a lambe̱ toi bwam ponda ba tano̱ ba langa Betiledi. Na ponda, Yesu oko o langa Betiledi ba bosangi na mo̱me̱ne̱. Nik’e boli ná Yesu a bie Betiledi bwam, a to̱nde mo̱, ese̱le̱ pe̱ ná be be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bebolo bao. O̱nge̱le̱ k’eyembilan nje e tombi o tempe̱l ke̱ a be̱n nde 12 la mbu buka te̱. Balēdi bena ba ta ba bia mbend’a Mose bwambwam ba ta ba “ńaka ońola so̱ṅtane̱ [la Yesu] na malabe̱ mao.”​—Lukas 2:46, 47, 52.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

 ³ Biso̱ pe̱ je ná di bia Eyal’a Loba, di to̱ndo̱ pe̱ mo̱ ke̱ di langi mo̱ ponda ye̱se̱. Nde ne̱ni jeno̱ ná di bata busane̱ tombwane̱ o nje di malangano̱ e? Je ná di busane̱ belēdi o nje Yesu a langwedino̱ ba bena ba ta ba bia Mbenda, ka babiedi ba kalat’a Loba, farisai na sadukai. Ba badiedi b’ebasi ba ta ba langa Betiledi, nde ba si ta ba busane̱ tombwane̱ o nje ba tano̱ ba langa. Yesu a kiki mambo malalo ba bato ba tano̱ bangame̱n bola ná ba busane̱ tombwane̱ o bolanga ba Betiledi. Nje a langwedino̱ babo̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bata (1) so̱ṅtane̱ nje di malangano̱, (2) o so̱ belēdi ba mweńa, na (3) o jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu.

4. Nje Lukas 10:25-29 e malee̱no̱ biso̱ jombwea bolanga b’Eyal’a Loba e?

⁴ Jangame̱n so̱ṅtane̱ nje di malangano̱ o Eyal’a Loba. E titi te̱ nika, bolanga basu bo si me̱nde̱ be̱ biso̱ muse̱ṅ. Jombweye k’eyembilan ekwali oteten a Yesu na “mubied’a mbenda mō̱.” (Langa Lukas 10:25-29.) Ponda nu moto a baise̱no̱ Yesu nje a tano̱ angame̱n bola ná a sangwe longe̱ la bwindea, Yesu ongwane̱ mo̱ o so̱ jalabe̱ o Eyal’a Loba tongwea ná min myuedi: “Nje e tilabe̱ o mbenda e? Nje o malangano̱ oten e?” Nu moto a we̱li bola jalabe̱ la bwam ponda a kikino̱ bepasi be makwale̱ ná a to̱nde Loba na munasango ao. (Lev. 19:18; Ndim. 6:5) Nde maka nje a kwalino̱ ombusa nika; mo̱ ná: “Nde nja e munasango am e?” Mi myuedi mi lee̱ nde ná a si ta a so̱ṅtane̱ nje a tano̱ a langa na mbale̱. O sukan, a si ta so̱ a bia ne̱ni we̱le̱ be bepasi o ebolo o longe̱ lao.

5. Ne̱ni muka na langa esibe̱ musunga beno̱ ná bongwane̱ biso̱ e?

⁵ Je ná di bata so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba yete̱na di be̱n bede̱mo ba bwam o nje e mombweye̱ bolanga. Malea mō̱ man mena me ná mongwane̱ wa. Kane̱ obiana o mabotea bolanga. Di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova ná di so̱ṅtane̱ Betiledi, je so̱ ná di baise̱ mo̱ mudī mao musangi ná di be̱ mususu ke̱ je o langa. Ombusa nika, langa esibe̱ musunga. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ nje weno̱ langa. Ye pe̱ ná e be̱ bwam ná o lange na doi la mo̱ń to̱ ná o bupe̱ bosenga ba bolanga ba Bibe̱l niponda weno̱ langa. We te̱ senga byala nde o langa pe̱ mo̱, nika ńe ná ńongwane̱ wa o bata so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba na o kombe̱ nje o malangano̱. (Yos. 1:8) O bo̱le̱ te̱ langa, kane̱ pe̱te̱ o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola Eyal’ao a bolino̱ biso̱ ka jabea, na o baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o we̱le̱ nje o langino̱ o ebolo.

6. Ońola nje baise̱ la wame̱ne̱ myuedi na tila ngus’a mo̱nge̱le̱ ke̱ we o langa beno̱ ná bongwane̱ wa e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁶ Malea maba mape̱pe̱ man mena me ná mongwane̱ wa o bata so̱ṅtane̱ Bibe̱l. Baise̱ wame̱ne̱ myuedi jombwea nje weno̱ langa. We te̱ langa myango ma Bibe̱l mō̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ba nja mi makwaleano̱ e? Nja ńe o to̱pe̱ e? Nja eno̱ kwalisane̱ e, ońola nje pe̱ e? Owe̱ni na njika ponda nika ńeno̱ tomba e?’ Myuedi ka min mi me̱nde̱ jongwane̱ wa o dutea o nje weno̱ langa na je̱ne̱ pe̱ myom ma mo̱nge̱le̱ ma y’epas’a Bibe̱l. We pe̱ ná o tila ngus’a  mo̱nge̱le̱ ma nje weno̱ langa. Tila di mabola ná o duteye o njiba, na nika ńongwane̱ wa o bata so̱ṅtane̱ nje o langino̱. Tila di mongwane̱ pe̱ wa o kombe̱ nje o langino̱. We ná o tila myuedi, nje o so̱ino̱ ombusa wa po̱ngo̱ muwaso na myom ma mo̱nge̱le̱; we pe̱ ná o maka ne̱ni weno̱ ná o bolane̱ nje o langino̱, to̱ tila buka te̱ besengedi y’epasi e bolino̱ ná o be̱ne̱. Tila la mambo ka man le ná longwane̱ wa o je̱ne̱ Eyal’a Loba ka mwe̱ndi mwena a lomedino̱ wa.

7. Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ je o langa e, ońola nje pe̱ e? (Mateo 24:15)

⁷ Yesu a lee̱ ná di mapula te̱ so̱ṅtane̱ nje di malangano̱ o Eyal’a Loba, ye mweńa ná di no̱nge ponda o dutea. (Langa Mateo 24:15.) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Je te̱ langa epas’a Bibe̱l, di keke je̱ne̱ mulatako na mawengisan bena be oteten a mo̱nge̱le̱ mō̱, di wase pe̱ je̱ne̱ nje e si kwalabe̱ ná bwē. Yesu a lee̱ pe̱ ná dutea di mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni bedinge̱ ba Bibe̱l beno̱ londa. Jangame̱n pe̱ no̱ngo̱ ponda o dutea ná di busane̱ tombwane̱ o nje ye̱se̱ di malangano̱ o Bibe̱l.

8. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje di malangano̱ e?

⁸ Yehova a mabola baboledi bao so̱ṅtane̱. Kane̱ so̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ so̱ṅtane̱. (Min. 2:6) Njika mambo mō̱ weno̱ ná o bola mena me mulatako na muka mo̱ngo̱ e? No̱ngo̱ ponda o dutea ońola epasi weno̱ langa, o make pe̱ mulatako nik’e be̱nno̱ na mambo mape̱pe̱ o bino̱. Belongisan basu ba muwaso be ná bongwane̱ wa o bola nika; k’eyembilan we ná o bolane̱ Mudied’a Muwaso ońola Mboṅ a Yehova. Be belongisan be me̱nde̱ jongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ bepasi ba Bibe̱l bwam, na o je̱ne̱ ne̱ni we̱le̱ belēdi bao o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱. (Bon. 5:14) O no̱ngi te̱ ponda o dutea ke̱ we o langa Bibe̱l, o me̱nde̱ bata so̱ṅtane̱ Betiledi.

9. Njika belēdi ba mweńa be maso̱be̱ o Betiledi sadukai ba si tano̱ ba we̱le̱ je̱ne̱ e?

⁹ Sadukai ba ta ba bia bwambwam kalati itanu yaboso ya Betiledi ba Bonahebe̱r, nde ba si ta ba we̱le̱ je̱ne̱ belēdi ba mweńa be maso̱be̱ o yi kalati. K’eyembilan jombweye jalabe̱ Yesu a bolino̱ sadukai ponda ba po̱ino̱ kekise̱ mo̱ na myuedi jombwea bepumbwedi. A baise̱ babo̱ ná: “Lo si langi o kalat’a Mose, wuma mbutu mu tubabe̱no̱ dina, ne̱ni Loba a kwalanno̱ mo̱ na: Mba ne nde Loba la Abraham, Loba la Isak na Loba la Yakob e?” (Marko 12:18, 26) To̱ná sadukai ba tano̱ ba málanga y’epasi ngedi jita, myuedi ma Yesu mi lee̱ ná ba si ta ba we̱le̱ je̱ne̱ belēdi ba mweńa ba Betiledi be maso̱be̱ oten, bena be mombweye̱ nde bepumbwedi.​—Marko 12:27; Lukas 20:38. d

10. Nje jangame̱nno̱ wase̱le̱ ke̱ je o langa Bibe̱l e?

¹⁰ Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Je te̱ langa Bibe̱l, jangame̱n wase̱le̱ nje ye̱se̱ y’epasi to̱ mi myango beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱. Di si masuea o belēdi be wam, nde o bolanga basu di mawasa pe̱ mbale̱ na bete̱sedi, bena be nde ka madale ma tiki ma wutam.

11. Ne̱ni weno̱ ná o bolane̱ nje e tilabe̱ o 2 Timoteo 3:16, 17 o so̱ belēdi ba mweńa o Bibe̱l e?

¹¹ Ne̱ni weno̱ ná o so̱ belēdi ba mweńa ke̱ o malanga Bibe̱l e? Jombweye nje 2 Timoteo 3:16, 17 e makwalano̱. (Langa.) Y’epas’a Bibe̱l e makwala ná “betiledi be̱se̱ . . . be muse̱ṅ” ońola (1) belēdi, (2) bola la misan, (3) jome̱le̱, na o (4) jokwe̱le̱. We ná o tombwane̱ ma mambo mane̱i to̱ o kalat’a Bibe̱l o si ko̱lo̱ngo̱nno̱ langa. We te̱ langa myango ma Bibe̱l mō̱, wasa je̱ne̱ nje mi malee̱no̱ wa jombwea Yehova, mwano mao to̱ jombwea bete̱sedi bao. Dutea ne̱ni mi mongwane̱no̱ ońola bola la misan. Ná o bole nika, maka ne̱ni y’epasi e mongwane̱no̱ wa o je̱ne̱ na banga bede̱mo to bedangwedi ba bobe, na ne̱ni e mongwane̱no̱ wa o benga bolea Yehova na jemea. Dutea ne̱ni weno̱ ná o bolane̱ y’epasi o jome̱le̱ to̱ o te̱se̱ jo̱nge̱le̱ la mpenga, yen ebe la moto o dongame̱nno̱ o dikalo. Wasa mbadi ye̱se̱ y’epasi yeno̱ ná yokwe̱le̱ wa o je̱ne̱ mambo ka Yehova. O be̱n te̱ man mambo mane̱i o mo̱nge̱le̱ ponda weno̱ langa, o me̱nde̱ so̱ belēdi ba mweńa be me̱nde̱ kenjise̱ bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l.

12. Ońola nje Yesu a baise̱no̱ farisai ná “lo si langi” e?

¹² Yesu a baise̱ pe̱ myuedi ná “lo si langi?” o lee̱ ná farisai ba si ta ba langa  Betiledi na mo̱nge̱le̱ ma bwam. (Mat. 12:1-7) e Farisai ba ta nde ba wa o sa bokwedi ba Yesu ná ba si mabola buńa ba wumse̱ edube. Yesu alabe̱ babo̱ na byembilan beba be maso̱be̱ o Betiledi, a tuba pe̱ epas’a kalat’a Hosea o lee̱ ná farisai ba si ta ba so̱ṅtane̱ janda la buńa ba wumse̱, ba si ta pe̱ to̱ ba lee̱le̱ ndedi. Ońola nje bolanga b’Eyal’a Loba bo si tano̱ bo be̱ne̱ ngińa omo̱ń a farisai e? Ońolana ba ta nde ba langa mo̱ o wasa mambo ba mabolane̱no̱ o sa bane̱, ba ta pe̱ kumba. Nika ńeki babo̱ ná ba si so̱ṅtane̱ nje ba tano̱ ba langa.​—Mat. 23:23; Yohane 5:39, 40.

13. Na njika mo̱nge̱le̱ jangame̱nno̱ langa Bibe̱l e, ońola nje pe̱ e?

¹³ Byala ba Yesu be mokwe̱le̱ biso̱ ná jangame̱n langa Bibe̱l na mo̱nge̱le̱ ma bwam. Diwengisan na farisai, jangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo na be̱ pe̱ be̱be̱ o jokwa. E mapula ná di “kase na mulema ma pī eyala e de̱be̱” oteten asu. (Yak. 1:21) Di be̱n te̱ mulema ma pī, di me̱nde̱ jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e tukwe biso̱. Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ndedi na ndolo e me̱nde̱ nde be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu buka te̱ yete̱na di langi mo̱ na mo̱nge̱le̱ ma bwam.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di bia nga je o jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁴ Bedangwedi basu ombasan ma bane̱ be ná be lee̱ nga je o jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. Farisai ba si ta bese̱le̱ ná Eyal’a Loba e tape milema mabu, ońola nika nde ba tano̱ ba “kwese̱ ba ba si be̱n njo̱m muka.” (Mat. 12:7) Mbadi ńena biso̱ pe̱ di me̱ne̱no̱ bane̱ na bedangwedi basu ombasan mabu ba malee̱ nga di mese̱le̱ ná Eyal’a Loba e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. K’eyembilan,  mo̱ di le̱le̱me̱ o kwalea ońola bede̱mo ba bwam ba bane̱ nga je nde makwasi o kika mawuse̱ mabu e? Mo̱ di mapomane̱ lakise̱ na tomba pe̱ o mawuse̱, nga je nde moto nu majane̱ malinga na nu matombise̱ ponda o sa bane̱ e? Baise̱ la biso̱me̱ne̱ myuedi ka min le ná longwane̱ biso̱ o bia nga je o jese̱le̱ ná nje di malangano̱ e die̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu, besengedi basu na bedangwedi basu.​—1 Tim. 4:12, 15; Bon. 4:12.

15. Njika besengedi Yesu a tano̱ a be̱ne̱ ońola Betiledi ba bosangi e?

¹⁵ Yesu a ta a to̱ndo̱ Betiledi ba bosangi, ka nje te̱ byala be maso̱be̱ o Myenge 40:9 be tano̱ be mábīse̱: “Muńe̱nge̱ mam mwe nde o bola jemea lo̱ngo̱, a Loba lam, mbend’ango̱ pe̱ ńe o njib’a mulema mam.” Nik’e boli so̱ ná a be̱ bonam a boleye pe̱ Yehova na jemea nate̱n’o su. Biso̱ pe̱ je ná di be̱ bonam di benga pe̱ bolea Loba na jemea yete̱na di langi Eyal’ao, jokwa pe̱ o to̱ndo̱ mo̱.​—Mye. 1:1-3.

16. Nje o mapulano̱ bola ná o bate busane̱ tombwane̱ o bolanga bo̱ngo̱ b’Eyal’a Loba e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Byala ba Yesu be ná bongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ nje o malangano̱.”)

¹⁶ Di bolane̱ belēdi di busane̱no̱ o byala ba Yesu, di bupe̱ pe̱ eyembilan ao o po̱ngulane̱ mbad’asu ńa langa Bibe̱l. Je ná di bata so̱ṅtane̱ nje di malangano̱ o Bibe̱l ke̱ di kane̱, di langi esibe̱ musunga, di baise̱ myuedi, di tili pe̱ ngus’a mo̱nge̱le̱. Kalat’asu yena i se̱medi o Bibe̱l ye ná yongwane̱ biso̱ o bata dutea ońola nje jeno̱ langa. Je ná di bata busane̱ tombwane̱ o bolanga basu ba Bibe̱l, to̱ o bepasi di si ko̱lo̱ngo̱nno̱ langa, ke̱ di no̱ngi ponda o wasa belēdi ba mweńa be maso̱be̱ o be bepasi. Je pe̱ ná jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu ke̱ di malanga mo̱ na mo̱nge̱le̱ ma bwam. Di we̱ te̱ na ngińa o we̱le̱ man malea o ebolo, di me̱nde̱ bata busane̱ tombwane̱ o bolanga basu ba Bibe̱l nde di bata pe̱ sisea be̱be̱ na Yehova.​—Mye. 119:17, 18; Yak. 4:8.