Na mba na yo̱ lo̱, ebanja na si ta ne̱ne̱ diko̱m lam ka moto nu dube̱ Loba. Na baise̱ mo̱ ná: “Nje wa pe̱ o bino̱ jombwea Bibe̱l e?” A s’alabe̱ dibokime̱ne̱. Nde a timbi langwea mba ná ńango a ta nde Mboṅ a Yehova, na ná a lee̱ mo̱ ngus’a mambo. Na baise̱ so̱ mo̱ ná a langweye te̱ mba ma mambo.

Ekwal’asu yalo nate̱na teten a bulu. Diko̱m lam di langwedi mba ná Bibe̱l e makwala ná Satan nde a maneye̱ wase. (Yohane 14:30) Yen ebe ye nde lambo bińo̱ lo tano̱ lo bia be̱ibe̱i, nde nged’a boso ni mba na tano̱ na senga nika, na ta pe̱ na ńaka. Longe̱ lam le̱se̱ na ta nde na senga ná wase e madiabe̱le̱ nde na Loba le muyao na ndolo. Nde ońol’am, na nje na tano̱ ne̱ne̱ o longe̱, nik’e si ta e te̱nge̱ne̱. To̱ná na tano̱ nde na be̱ne̱ 26 ma mbu buka te̱, na ta na máje̱ne̱ mambo jita mena ma ta ma takise̱ na lingise̱ mba.

Sango am a ta nde muduane̱ avion ńa mulo̱ṅ ma sonj’a Amerika. Nik’e boli so̱ ná botea muna, na ta na bia ná sonja i ta be̱be̱ o jangwa ko̱s’a dibumbe o to̱ njika ponda nde. Bila ba Vietnam be tombi nde ke̱ na dia o esukulu o Kalifo̱rnia. Na ta na lata na bautu bena ba ta ba lee̱le̱ ná be bila be malingise̱ babo̱. Polisi i ta be̱ i bupe̱ biso̱, di ta so̱ di ńa mīla, nde esibe̱ biso̱ je̱ne̱ bwam ońolana i ta yangwa gaz ni malabe̱ o miso̱. Nik’e ta nde pond’a mpungu na ńa pamo. Ba ta ba bwa badiedi ba politik, bato ba ta pe̱ ba po̱ngo̱ mpungu o lee̱le̱ malinga mabu. Di ta di senga ńai na ńai a mo̱nge̱le̱ jombwea nje bola. Bato ba ta ba pambilane̱.

O mbu 1970 na botedi ebolo o pongo a Alaska, wuma na kusino̱ mo̱ni jita. Ombusa nika nalo o Lo̱ndo̱n, na mba nanda tututu nde nasumwe̱ walea la mikondo esibe̱ bia ná te̱ite̱i wuma na tano̱ na pula tunge̱. Ombusa myo̱di jita, na tunge̱ o Afrika. O ngea na dongame̱n bato bape̱pe̱ bena kapo̱ ka mba, ba ta ba pula ńa mitakisan mabu mīla.

 Ońola nje ye̱se̱ na tano̱ na máje̱ne̱ na senga pe̱, belēdi ba Bibe̱l ná wase e madiabe̱le̱ nde na eweked’a mudī ya bobe, be ta be te̱nge̱ne̱. Nde Loba mo̱ a ta so̱ nde a bola nje e? Ye nde lambo na tano̱ na pula bia.

Myo̱di mi bupe̱, na so̱i jalabe̱. Na ponda, na timbi dongame̱ne̱ na to̱ndo̱ pe̱ bome na bito jita bena o to̱ njika bete̱medi nde, ba lee̱le̱ jemea ońola mpo̱m ma Loba la mbale̱.

Ponda na timbino̱ o Lo̱ndo̱n, na wasi ńango a di diko̱m lam, na mo̱ a bola mba Bibe̱l. Ombusa ponda ke̱ ne o Amsterdam o Holand, Mboṅ a Yehova po̱ e ta ńe̱ne̱ mba ne o langa ni Bibe̱l owas’a diwondi l’etrukaṅ o ngea, na mo̱ ńongwane̱ mba o bata so̱ṅtane̱ mo̱. Nalono̱ o Dublin o Irland ombusa ponda, na wasi mukanjo m’ebolo ma Mboṅ a Yehova. Na po̱ino̱, numbi o jo̱mbe̱; ningedino̱ na dongame̱n nde Arthur Matthews, munasango ńena nu ta nu bia mambo jita. Na baise̱ so̱ jokwa la Bibe̱l, na mo̱ emea jokwa na mba.

Na botedi jokwa na ko̱di ninde̱ne̱, na langa pe̱ ńai na ńai a kalati i busisabe̱ na Mboṅ a Yehova, esibe̱ dimbea Bibe̱l mo̱me̱ne̱. Nik’e ta e bwese̱ mba muńe̱nge̱ kańena! O ndongame̱n a mwemba, na ta ne̱ne̱ ná nate̱na ngus’a bana i ta i bia malabe̱ ma myuedi bato ba tano̱ ba baise̱ babo̱me̱ne̱ botea bewea ba mimbu, k’eyembilan: ‘Ońola nje bobe bweno̱ e? Nja ńe Loba e? Nje e mapo̱ye̱ moto ombusa kwedi e?’ Na Mboṅ a Yehova buka te̱ nde na tano̱ na tombise̱ ponda. Nje yena e ta pe̱ e te̱nge̱ne̱, ebanja na si ta na bia bato bape̱pe̱ o y’ekombo. Bongwane̱ mba o to̱ndo̱ Yehova na be̱ne̱ ńo̱ng’a bola jemea lao.

O mbu 1972, na dubisabe̱. Mbu mu bupe̱, na timbi paonia na mba nala o son a mwemba o Ńuri o Irland ńa Pongo. Na ta na re̱nti bolongi bo longabe̱ na madale, bwena bo ta bo te̱me̱ o sibea la mudongo. Ńaka i ta be̱ i dea o mōnda mu ta ombasan, na ta so̱ be̱ na kekise̱ bekwali bam oboso bao. I ta i bola biana ye o senga nje neno̱ kwala niponda i tano̱ i ko̱ko̱ bewudu. I si wusa bola mba malea, nde yongwane̱ mba o bia ne̱ni bolea ke̱ ne o tombise̱ ekwali oboso ba bato. O mbu 1974, na te̱se̱be̱ paonia ńa tobotobo, nde ba bola mba Nigel Pitt ka mwenj’ebolo; biso̱ na mo̱ di timbi be̱ mako̱m ma bwam.

Ni ponda e ta nde ńa mpungu na njo ninde̱ne̱ o Irland ńa Pongo. Bato bō̱ ba ta nde ba bele̱ mo̱ ná “ekombo a ko̱s’a dibumbe  na lobo̱n.” Mambo ka bewe̱nji o ngea, jangwa la bato na ngadi na mitoa ba we̱le̱no̱ bomb, ma ta ma bolane̱ ponda ye̱se̱. Mpungu mu ta nde mu wa jita na bato ba politik name̱ne̱ pe̱ na bebasi. Nde kana Katolik na Prote̱stan ba tano̱ bemba ná Mboṅ a Yehova i si mano̱ngo̱ dongo o politik, di ta di te̱ dikalo na wonja esibe̱ pe̱ to̱ bwa bo̱ngo̱. O jita la ngedi, bato di tano̱ di te̱ye̱ dikalo ba ta ba bia owe̱ni na njika ponda mpungu mu me̱nde̱no̱ be̱; ba ta so̱ ba langwea biso̱, ná di we̱le̱ samba mo̱.

To̱ na nika, di si ta di we̱le̱ samba mbeu a ńolo ná bambam. Buńa bō̱, biso̱ na Denis Carrigan ńena nu ta nde paonia, di ta di te̱ dikalo o mundi ma mbasan wuma Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si tano̱ na owe̱ni di si tano̱ di máte̱ dikalo. Na muto mō̱ a numa biso̱ njo̱m ná je nde pe̱pi ya sonj’a Inglisi, yen ebe ońolana to̱ mō̱ ńasu a si ta a to̱po̱ ka bato ba Irland. Nik’e bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱. Be̱ la diko̱m na sonja di ta di dongame̱n ná ba bwe wa to̱ ná bangwe wa ibo̱n o dibo̱ngo̱ la mwende. Ke̱ di te̱m o ’boko owas’a mulo̱lo̱ko̱, jenge̱le̱ ná bus e ye, nde je̱nno̱ mutoa mō̱ mu po̱i na mo̱ mu te̱me̱ oboso ba wum’a ko̱fi nu muto a tano̱ a wa numa biso̱ njo̱m. Na nu muto a busa a kwalisane̱ bato baba ba ta o mu mutoa, nde a le̱ke̱ pe̱ biso̱ mune. Na ba bato ba sisea be̱be̱ na biso̱ ná yō̱, nde ba baise̱ biso̱ hawa bus e mapo̱no̱. Ponda bus e tunge̱no̱, balo o kwalisane̱ muduane̱ mo̱. Di si we̱li senga nje ba tano̱ ba kwala. Kana to̱ moto to̱ mō̱ nupe̱pe̱ a si tano̱ oteten a ni bus, di ta mbaki ná ba ta nde ba so̱ṅtane̱le̱ ná balane̱ biso̱ ombusa mundi o bolane̱ biso̱ bobe. Nde seto̱ nika nde mambo ma tombino̱. Ningedino̱ o bus, na baise̱ nde muduane̱ mo̱ ná: “Ońol’asu nde ba bato ba tano̱ ba baise̱ myuedi e?” Na mo̱ alabe̱ mba ná: “Na bi ba nja bińo̱ leno̱. Lo si bwa bo̱ngo̱. To̱ lambo di si me̱nde̱ po̱ye̱ bińo̱.”

O mbu 1976 o Jako̱to̱ne̱ la bebondo a o Dublin, na dongame̱n Pauline Lomax nu ta nde paonia ńa tobotobo ńena nu ta nu pe̱pe̱le̱ Inglisi. A ta nde munańango ńou o mbad’a mudī, nu sibise̱ ńolo na ńe muyao. Mo̱ na ndom’ao Ray, ba ta nde ba kokisabe̱ o mbale̱. Mbu mu bupe̱, biso̱ na Pauline di bane̱ na biso̱ jalane̱ ebol’a paonia ya tobotobo oboso o Ballymena, o Irland ńa Pongo.

O pambo a ponda po̱, di boledi o ebol’ebondo o Belfast, Lo̱ndo̱nderry na o bepolo ba wea bepe̱pe̱. Dube̱ la bonasango na bonańango asu bena ba ta bese̱le̱ belēdi ba bebasi ba tano̱ ba dube̱ be̱ibe̱i, ndando na bosinga o bwam ba bolea Yehova, di ta jembe̱ biso̱ jita. Yehova pe̱ a ta so̱ a namse̱ na tata pe̱ babo̱!

Na ta na mája dom la mbu o Irland. ’Wa nde ba bele̱no̱ biso̱ o mbu 1981 o jukea o klasi ni londe̱ 72 ńa Esukul’a Gilead. O busa l’esukulu, di lomabe̱ nde o Siera Leone o Afrika ńa Mbe̱nge̱.

Di ta nde di ja o bolongi ba bamuloloma na 11 la bato bape̱pe̱ bena ba ta muyao jita. Biso̱ be̱se̱ di ta nde di be̱ne̱ kicin po̱, ndabo a mbusa ilalo, bepolo ba jo̱ke̱le̱ beba, telefon po̱, masin ma joa mō̱ na ma janjise̱ mō̱. Ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ ke̱ betrukaṅ esibe̱ se̱le̱ bīse̱. Pue i ta i ja oteten a muńua, ńama-myaba pe̱ i ta i so̱lo̱ o tuṅ a was’a ndabo.

To̱ná bete̱medi ba wum’asu ya boja be si tano̱ bwam na mbale̱, di ta di bwane̱ ebol’a dikalo muńe̱nge̱ jita. Bato ba ta ba bola Bibe̱l  edube, ba ta pe̱ ba lambe̱ye̱ biso̱ toi bwam jita. Jita bemedi jokwa Bibe̱l ba timba pe̱ Mboṅ a Yehova. Bato ba mundi ba ta nde ba bele̱ mba ná “sango Robert,” Pauline pe̱ ná “ńango Robert.” Nde ombusa ponda, kana ebolo o mukanjo m’ebolo e tano̱ e nino̱ngo̱ne̱ mba ponda jita, na si ta pe̱ na busa o dikalo jita. Ba timba so̱ nde kumwa bele̱ Pauline ná “nango Pauline,” mba pe̱ ná “sango Pauline.” Pauline a ta pe̱ a to̱ndo̱ nika jita!

Bonasango jita ba ta tue, nde Yehova a ta a londise̱ ńo̱ng’abu, o mbadi ni mubisane̱ ponda iwo̱. (Mat. 6:33) Ne o jo̱nge̱le̱ munańango mō̱ ńena mo̱ni mwe̱se̱ a tano̱ a diane̱ mu ta nde nje e dongame̱n o jandea mo̱me̱ne̱ na bana bao da; nde a no̱ngi mu mo̱ni mwe̱se̱ na mo̱ a bola mo̱ munasango mō̱ nu ta nu boa ngo̱ na ńena nu si ta nu be̱ne̱ mo̱ni, ná nun ande myanga. Nde bo buńa me̱ne̱, muto mō̱ a po̱i omboa nu munańango, a sawea mo̱ ná a pende mo̱. Mambo ka man ma bolane̱ ngedi jita.

Di jai o Siera Leone mbu dibua, denge̱ di malomabe̱ o Bete̱l ńa Nijeria. Tatan di ta nde jā o Bete̱l ninde̱ne̱. Na ta nde na bola ebolo o o̱fis ka nje te̱ na tano̱ na bola o Siera Leone, nde ońola Pauline nik’e ta nde diwengisan dinde̱ne̱ na lena di ta pe̱ ndutu. A ta be̱ a tombise̱ 130 hawa o dikalo mo̱di te̱, a ta pe̱ a be̱ne̱ mokwa ma Bibe̱l ma bwam. Nde tatan a ta nde a nibolea o wum’a mbango, owe̱ni a tano̱ nde a tombise̱ buńa bwe̱se̱ o po̱ngulane̱ mbo̱ti. Nik’e no̱ngi ponda ná a ko̱lo̱ngo̱ne̱; nde a so̱ṅtane̱no̱ ná bane̱ ba ta ba bwane̱ ebolo a tano̱ a bolea babo̱ muńe̱nge̱ jita, a we̱le̱ nde miwe̱n mao me̱se̱ o jembe̱ bane̱ baboledi ba Bete̱l.

Bede̱mo ba bato ba Nijeria be ta peńa ońol’asu, di ta so̱ di be̱ne̱ mambo jita o jokwa. Buńa bō̱ munasango mō̱ ingedi o o̱fis am na munańango mō̱ ńena nu ta nu wa jingea o Bete̱l. Na le̱ke̱ye̱no̱ nu munańango dia o soma mo̱, a nungame̱ nde mba oboso. Na ta na bukea! Dibokime̱ne̱ bepasi ba Bibe̱l beba nde be po̱i mba o mulopo: Bebolo 10:25, 26 na Bebīsedi 19:10. Na dutea so̱ ná: ‘Mo̱ nangame̱n langwea mo̱ ná a si bola nika e?’ ’Wa nde no̱nge̱le̱no̱ ná a ta nde a wa no̱ngo̱be̱ o Bete̱l, nik’e ta so̱ nde e pula kwala ná a ta a bia nje Bibe̱l e malee̱no̱.

O jakwalisane̱ lasu le̱se̱, na ta na bwa iso̱n son; ombusa ponda na mba na po̱ngo̱ muwaso. Na so̱i ná nu munańango a bupe̱ nde ede̱mo yena bato ba tano̱ ba dia ba mabupe̱ o  bepolo bō̱ ba ekombo. Bome pe̱ ba ta nde ba nungame̱ mulemlem. Nik’e ta nde o lee̱le̱ edube, e si ta eboled’a jowe̱. Byembilan ka ben be maso̱be̱ pe̱ o Bibe̱l. (1 Sam. 24:8) Na ta so̱ muńe̱nge̱ ná na si kwali to̱ lambo lena di wusa takise̱ munańango am.

Di dongame̱n jita la bonasango ba Nijeria bena ba lee̱le̱ dube̱ la mańaka mimbu o si lange. O be̱n k’eyembilan Isaiah Adagbona. b Oko nde mbale̱ ke̱ a dia eso̱mbe̱, nde ombusa nika ba so̱i ná a maboa mulo̱ngo̱. A ta so̱ a lomabe̱ owe̱ni ba maboleano̱ baboe̱ mulo̱ngo̱, wuma a tano̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ ka Mboṅ a Yehova. To̱ na mitakisan a kusino̱, a we̱li jongwane̱ buka na 30 ma baboe̱ mulo̱ngo̱ o kasa mbale̱, a bokise̱ pe̱ mwemba o y’epolo.

O mbu 1996, di lomabe̱ o mukanjo m’ebolo ma Kenya. Nged’a boso ni na tano̱ na timba o y’ekombo botea pond’a myango na langono̱ o bebotedi. Di ta nde di ja o Bete̱l. Kema i ta be̱ yingea o Bete̱l. I ta pe̱ i wasa “jibane̱” bonańango bepuma bena ba tano̱ ba bambe̱. Buńa bō̱, munańango mō̱ a ta a dia wind’a tuṅ ao e telame̱. A wuno̱, a bomane̱ nde mbia ma kema ma mususu mwe o da da i bomane̱no̱ o tuṅ’ao. Na mo̱ a te̱ musea, a busa o tuṅ na mīla. Kema pe̱ i laba misea, na mo̱ i wema la winda.

Biso̱ na Pauline jalo o mwemba ma eyem’a Swahili. Nik’e s’indedi na mba na botea tombise̱ Jokwa la kalati la mwemba (di mabelabe̱ tatan ná Jokwa la Bibe̱l la mwemba). Nde na si ta na bia to̱po̱ eyeme̱ bwam. Kana na tano̱ na boṅsane̱ jokwa oboso ba ponda, na ta na we̱le̱ langa myuedi. Nde malabe̱ ma ta te̱ diwengisan to̱ e be̱ nde son ninka na nje e tilabe̱, na si ta na we̱le̱ so̱ṅtane̱ mo̱. Nik’e ta e bwesane̱ ndutu jita! Na ta na taka o mulema ońola bonasango na bonańango. Nik’e tapi mba jita o je̱ne̱ ne̱ni ba we̱lisane̱no̱ be bete̱medi na sibise̱ la ńolo.

Di si jai to̱ mbu mō̱ o Kenya. O mbu 1997, di belabe̱ o bolea o Bete̱l a Brooklyn o Ńu Yo̱rk. Tatan di ta nde jā o ekombo bato beno̱ m’bwan, to̱ na nika mo̱ pe̱ mu madangwane̱no̱ mao mitakisan. (Min. 30:8, 9) Nde owan pe̱, bonasango na bonańango asu ba malee̱le̱ jemea dinde̱ne̱. Ba mabolane̱ pond’abu na myam mabu, seto̱ o bata be̱ m’bwaṅ, nde o sue̱le̱ bebokedi ba Yehova.

Mimbu jita, je̱n jemea la bonasango asu o ńai na ńai a bete̱medi. O Irland, je̱n jemea labu to̱ oteten a mpungu. O Afrika, jemea to̱ na tue na longe̱ la ndutu. O Amerika pe̱, jemea to̱ na m’bwaṅ. E se̱ muńe̱nge̱ Yehova angame̱nno̱ be̱ ke̱ ombo wase na mo̱ e̱ne̱ ne̱ni bato ba maso̱be̱ o pat’a bete̱medi ye̱se̱, ba malee̱le̱no̱ ndolo ba be̱nedino̱ mo̱!

Mimbu mi pomane̱ tomba, “buka ndo̱ndo̱k’a mulonge̱ mabato.” (Hiob 7:6) Tatan di mabolea nde na bonasango bape̱pe̱ o mulopo m’ebolo o Warwick o Ńu Yo̱rk; je pe̱ muńe̱nge̱ o benga bola ebolo na bato bena ba to̱ndi bane̱ na mbale̱. Je bonam na muńe̱nge̱ o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o sue̱le̱ Kiṅ’asu Yesu Kristo, ńena nu me̱nde̱ bole̱ dimuti la bajemea bao bowe̱n son a ponda.​—Mat. 25:34.