Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 8

“Wugwokke, Wuki Piny!”

“Wugwokke, Wuki Piny!”

“Wugwokke, wuki piny!”—1 PET. 5:8.

WER 144 Cik Wangi i Kom Mot!

GIN MA WABINYAMO a

1. Gin ango ma Yecu owaco bot lupwonnyene madok i kom nino me agikki piny, dok ngo ma en ocikogi me timone?

 NINO mogo manok ma peya Yecu oto, lupwonnyene angwen gupenye ni: “Kit gin ango ma binyuto . . . agikki piny?” (Mat. 24:3) Lupwonnyene magi nen calo onongo gitye ka penyo kit ma gitwero ngeyo kwede awene ma kibijwero iye Jerucalem ki ot pa Lubanga. I lagam ma en omiyo, Yecu pe oloko i kom jwero Jerucalem ki ot pa Lubanga keken ento bene i kom kare me “agikki piny,” ma en aye kare ma watye ka kwo iye-ni. Madok i kom nino me agikki piny, Yecu owaco ni: “Ento nino meno ki cawa meno, pe tye ngat mo ma ngeyo, kadi wa lumalaika ma i polo, kadi wa Wod, ento Lubanga Won kene aye ngeyo gire.” I nge meno, en ociko lupwonnyene ducu me bedo ma ‘wanggi twolo’ dok me ‘bedo ma gikiyo piny.’—Mar. 13:32-37.

2. Pingo onongo pire tek pi Lukricitayo me cencwari me acel me bedo ma gikiyo piny?

2 Onongo mitte ni Lujudaya ma Lukricitayo ma gukwo i cencwari me acel gubed ma gikiyo piny wek gular kwogi. Yecu otito bot lulub kore lanyut ma myero gunen me ngeyo awene ma kibijwero iye Jerucalem ki ot pa Lubanga. En owaco ni: “Ka wuneno mony orumo Jerucalem, ci wunge ni kare me ketone dong onyiko cok.” I kare meno, onongo bimitte ni guket tira pa Yecu i tic ci “guring i wi godi.” (Luka 21:20, 21) Jo ma gulubo tira man gubwot i kare ma Luroma gujwero Jerucalem.

3. Gin ango ma wabinyamo i pwony man?

3 Watye ka kwo i kare me agikki me lobo man marac-ci. Pi meno, wan bene myero wagwokke dok wabed ma wakiyo piny. I pwony man, wabineno kit ma watwero bedo ki neno mupore ka wawoto ki neno jami ma tye ka timme i lobo i kare-ni, kit ma watwero gwokke kenwa, ki kit ma watwero tic kwede ki cawa mudong i yo maber loyo.

BED KI NENO MUPORE KA INENO JAMI MA TYE KA TIMME I LOBO

4. Pingo omyero wabed ki miti me neno kit ma jami ma tye ka timme i lobo i kare-ni cobo kwede lok pa lunebi me Baibul?

4 Watye ki tyen lok mapol me bedo ki miti me neno kit ma jami ma tye ka timme i lobo cobo kwede lok pa lunebi me Baibul. Me labolle, Yecu otitiwa jami ma bitimme ma bikonyowa me ngeyo ni agikki me lobo pa Catan dong onyiko cok. (Mat. 24:3-14) Lakwena Petero ocuko cwinywa ni omyero waket cwinywa i kom cobbe pa lok pa lunebi wek niyewa obed matek. (2 Pet. 1:19-21) Buk me agikki me Baibul cakke ki lok man, ni: “Man aye gin ma Lubanga onyuto bot Yecu Kricito, wek omi en bene oniang luticce i kom gin ma myero otimme oyotoyot i kare me anyim.” (Yabo 1:1) Pi meno, watye ki miti matek i kom jami ma tye ka timme i lobo i kare-ni kacel ki ngeyo kit ma gicobo kwede lok pa lunebi me Baibul. Dok waromo bedo ki miti me nywakone ki jo mukene.

Ka watye ka nyamo lok pa lunebi me Baibul, ngo ma omyero wagwokke kwede dok ngo ma omyero watim? (Nen paragraf 5) b

5. Ngo ma omyero wagwokke kwede, ento ngo ma omyero watim? (Nen bene cal.)

5 Ka watye ka nyamo lok pa lunebi me Baibul, myero wagwokke ki byeko gin ma bitimme. Pingo? Pien pe wamito waco gin mo keken ma romo kelo anyobanyoba i kacokke. Me labolle, waromo winyo ka lutela lobo giloko i kom kit ma gitwero cobo kwede kukukuku moni ki kelo kuc kacel ki piny ma okwe mot. Me kaka byeko ni lokgi meno cobo lok pa lanebi ma nonge i 1 Jo Tecalonika 5:3, mitte ni wange niango manyen loyo ma okatti i bukkewa. Ka lok ma wanyamo jenge i kom bukke ma dul pa Jehovah oyubo, ci wabikonyo kacokke me bedo ma onote “ki tam acel.”—1 Kor. 1:10; 4:6.

6. Pwony ango ma wanongo ki i 2 Petero 3:11-13?

6 Kwan 2 Petero 3:11-13. Lok pa lakwena Petero konyowa me bedo ki neno mupore ka watye ka ngiyo lok pa lunebi me Baibul. En ocuko cwinywa ni ‘myero wakur nino pa Jehovah dok waket cwinywa iye wek ninone oo oyotoyot.’ Pingo? Pe ni pien watye ka tute me ngeyo ‘nino ki cawa’ ma Jehovah bikelo iye Armagedon, ento pien wamito tic ki cawa mudong me lubo “kit kwo maleng ki me woro Lubanga.” (Mat. 24:36; Luka 12:40) Me ketone i yo mukene, wamito kwo i yo ma atir kun waneno ni jami ducu ma watimo pi Jehovah nyuto marwa pire. Me bedo ki neno mupore meno, myero wagwokke kenwa.

TYEN LOKKE NGO ME GWOKKE KENWA?

7. Wangeyo nining ni watye ka gwokke kekenwa? (Luka 21:34)

7 Yecu owaco bot lupwonnyene ni omyero gubed ma wanggi twolo ka odok i kom jami ma tye ka timme i lobo dok bene gugwokke kengi. Lok meno onen woko ka maleng i tira ma nonge i Luka 21:34. (Kwan.) Nen kong lok pa Yecu man: ‘Wugwokke kenwu.’ Ngat ma gwokke kene bedo ma wange twolo i kom peko mo keken ma twero balo watte ki Jehovah, dok tute me weyo pekki magi. I yo ma kit meno, en medde ki bedo i mar pa Lubanga.—Car. 22:3; Juda 20, 21.

8. Tira ango ma lakwena Paulo omiyo bot Lukricitayo?

8 Lakwena Paulo ocuko cwiny Lukricitayo ni omyero gugwokke kengi. Me labolle, en owaco bot Lukricitayo me Epeco ni: “Wugwokke maber i kwo ma wubedo kwede; pe wubed macalo jo ma kwiya piny, ento calo jo maryek.” (Ep. 5:15, 16) Kare ducu Catan nongo tye ka yelle matek me balo watwa ki Jehovah, pi meno Baibul miniwa tira ni ‘watem niang gin ma Jehovah mito ni wati’ wek wagwokke ki i kom bwura pa Catan.—Ep. 5:17.

9. Watwero niang gin ma Jehovah mito ni wati nining?

9 Baibul pe tittiwa jami ducu ma twero balo watwa ki Jehovah. Pol kare myero wamok tam i kom jami ma pe kiloko i komgi atir atir i Ginacoya. Me moko tam me ryeko, mitte ni waniang “gin ma Rwot [Jehovah] mito.” Watwero timo man ki kwano Lok pa Lubanga nino ducu kun walwodo. Ka watute me niang gin ma Jehovah mito kacel ki dongo “tam pa Kricito,” ci wabibedo ki kero me wot “calo jo maryek,” kadi bed pe watye ki cik ma loko atir atir i kom gin moni. (1 Kor. 2:14-16) I cawa mukene yot botwa me niang gin ma myero wagwokke kwede. Ento i cawa mukene, pe yot tutwal.

10. Jami macalo mene ma omyero wagwokke kwede?

10 I kin jami mogo ma omyero wagwokke kwede tye iye lok me oree, mero kongo, woro cam, loko lok ma cwero cwiny jo mukene, galowang ma opong ki tim gero, neno cal macilo, ki mukene macalo magi. (Jab. 101:3) Lamonewa Catan tiyo ki kare mo keken ma owec me balo watwa ki Jehovah. (1 Pet. 5:8) Ka pe wabedo ma wangwa twolo, Catan twero pito i tamwa ki cwinywa kodi me nyeko, goba, woro, adage, awaka, ki akemo. (Gal. 5:19-21) I acakkine, miti magi pe romo bedo tek tutwal. Ento ka pe watimo gin mo cutcut me putu lwite woko, ci gibidongo oyotoyot calo doo mo marac ma bikelo peko.—Yak. 1:14, 15.

11. Peko mene ma niang iye pe yot ma mitte ni wagwokke kwede, dok pingo?

11 Peko mo acel ma niang iye pe yot obedo lurem maraco. Tam kong i kom gin man ma twero timme. Ket kong ni itiyo kacel ki ngat mo ma pe obedo Lacaden pa Jehovah. Imito ni latic lawoti obed ki tam maber i kom Lucaden pa Jehovah, pi meno ibedo lakica dok imaro konyo dano. I kare mukene bene wucito ka camo cam me dyeceng kacel. Ma pe otero kare, icako nywako cam kwede kare ki kare. I kare mogo, latic lawoti-ni loko lok macilo. I acakkine, in pe igamo lok ma kit meno. Ento i nge kare mo, ingiyo woko ki lok meno ma oweko dong pe cwero cwinyi. Dong i nino mo acel, latic lawoti-ni olwongi me cito ka mato kongo otyeno i nge tic, ci in bene iye. I agikkine, ibinongo ni icako tam calo latic lawoti. Pe dong bitero kare wek icak timo jami ma en timo. Ngene kene ni, wabedo lukica dok wanyuto woro bot dano ducu, ento myero wiwa opo ni wabidoko calo jo ma watero cawa malac kwedgi. (1 Kor. 15:33) Ka wagwokke kenwa, kit ma Yecu ocuko cwinywa me timone, ci pe wabiribbe ata ki jo ma pe gikwo ma lubbe ki cik pa Jehovah. (2 Kor. 6:15) Wabineno peko ma tye ci wagwokke kwede.

TI KI CAWANI I YO MABER LOYO

12. Lupwonnye pa Yecu onongo gitye ki tic ango me atima ka giwoto ki kuro kare me jwero Jerucalem kacel ki ot pa Lubanga?

12 Yecu onongo mito ni lupwonnyene gubed ki tic mapol ka giwoto ki kuro kare me jwero Jerucalem kacel ki ot pa Lubanga. En omiyo botgi tic me atima. En ocikogi ni gutit kwena maber-ri “i Jerucalem ki i Judaya ducu ki i Camaria, wa i agikki lobo ducu.” (Tic 1:6-8) Meno onongo obedo twon tic madit adada! Ka onongo gutimo gin ducu ma twere me tito kwena bot jo mukene, ci nongo gutiyo ki cawagi i yo maber loyo.

13. Pingo myero wati ki cawawa i yo maber loyo? (Jo Kolocai 4:5)

13 Kwan Jo Kolocai 4:5. Me gwokke kenwa, omyero watam i kom kit ma watiyo kwede ki cawawa. “Kare kacel ki jami ma timme atura” twero timme i kom ngat mo keken i kinwa. (Latit. 9:11, NWT) Watwero to atura.

Watwero tic ki cawawa i yo maber loyo nining? (Nen paragraf 14-15)

14-15. Watwero tic ki cawawa i yo maber loyo nining? (Jo Ibru 6:11, 12) (Nen bene cal.)

14 Watwero tic ki cawawa i yo maber loyo ki timo miti pa Jehovah kacel ki jingo watwa kwede. (Jon 14:21) Mitte ni ‘wacung matek ma pe wayenge, kun wamedde bene ki tic pa Rwot nino ducu.’ (1 Kor. 15:58) Dong ka agikki obino—kadi bed meno agikki me kwowa nyo agikki me lobo man marac-ci—pe wabikoko ange ni pe watimo tic muromo pi Jehovah.—Mat. 24:13; Rom. 14:8.

15 I kare-ni, Yecu tye ka medde ki tiro lulub kore ka giwoto ki tito kwena me Ker pa Lubanga i but lobo ducu. En ocobo cikkene. Yecu pwonyowa kit me tito kwena maber-ri kun tiyo ki cokkewa kacel ki bukkewa. En bene miyo botwa jami ducu ma mitte wek wacob tic meno. (Mat. 28:18-20) Watimo gin ma Yecu mito ki botwa ka watute matek me tito kwena kacel ki pwonyo jo mukene, dok wabedo ma wangwa twolo ka wakuro Jehovah me giko lobo man marac-ci. Ka waketo i tic tira ma nonge i Jo Ibru 6:11, 12, ci wabimoko matek i genwa ‘nio wa i agikki.’—Kwan.

16. Gin ango ma wamoko tamwa me timone?

16 Jehovah dong otyeko moko nino ki cawa ma en bigiko kwede lobo pa Catan. I kare ma Jehovah omoko kikome, en bicobo lok pa lunebi ducu madok i kom lobo manyen ma en oweko kicoyo i Lokke. I kare mukene, waromo tamo ni agikki me lobo-ni tye ka galle adada. Ento, nino pa Jehovah “pe bigalle!” (Kab. 2:3) Dong omyero wamoku tamwa me ‘neno tung bot Jehovah,’ kun ‘wakuro Lubanga lalarwa.’—Mika 7:7.

WER 139 Go ni Itye i Lobo Manyen

a I pwony man, wabineno kit ma watwero bedo ki neno mupore ka wawoto ki neno jami ma tye ka timme i lobo i kare-ni. Medo i kom meno, wabineno bene kit ma watwero gwokke kenwa ki kit ma watwero tic kwede ki cawawa i yo maber loyo.

b LOK I KOM CAL: (Malo) Luot mo ma gitye ka neno lok angeya. Lacen, i nge cokke, gitye ka nywako ki jo mukene tam magwar ma gitye kwede i kom lok angeya meno. (Piny) Luot mo gitye ka neno lok angeya mua ki bot Lukiko Madit wek gibed ki niango manyen loyo i kom lok pa lunebi me Baibul. Gitye ka miyo bot jo mukene bukke ma jenge i Baibul ma oa ki bot lagwok ot ma lagen.